Vzgojiteljica ustvarja umetnost za otroke: Z drobnimi motivi budi otroško domišljijo

Neva Pinter v službenem času skrbi za malčke, v prostem času pa se poda v svet, kjer ni omejitev: z nežnimi linijami ustvarja drobcene fantazijske motive za otroke.

Neva Pinter: Poklic mi ni bil tuj, ker je že moja mama v šoli delala s prizadetimi otroki. Po maturi sem se odločila za prostovoljno socialno leto in odšla na Finsko. Tam sem natančneje spoznala, kaj potrebujejo ljudje s posebnimi potrebami. Bivala sem v neke vrste »skupnosti«, ki je imela zanimiv koncept: v veliki hiši skupaj živijo družine, ljudje s posebnimi potrebami, prostovoljci in poklicni pedagogi. V skupnosti si porazdelijo naloge za oskrbo »posebnih« članov. Skupaj živijo, imajo delavnice, kreativno ustvarjajo, pogosto imajo tudi živali. V naši hiši je živelo devet oseb s posebnimi potrebami, zakonski par s štirimi otroki, dve prostovoljki in dve zaposleni osebi. To delo mi je bilo takrat všeč, zato sem po vrnitvi domov opravila triletno izobrazbo v Trgu, nato pa našla zaposlitev v domu oz. v delavnicah za ljudi s posebnimi potrebami.      

Naporno delo je bilo tudi lepo, saj je sovpadalo s kreativnim ustvarjanjem. Nekaj časa sem npr. delala v tkalnici, kjer smo izdelovali preproge, posvečali smo se tudi polstenju, zelo veliko se je dogajalo. Pogosto sem razmišljala o tem, kaj bi lahko našim varovancem ponudila v delavnici, kaj bi lahko skupaj izdelovali, katere tehnike bi bile zanje primerne. Veliko sem se naučila pri izobrazbi in od sodelavcev, motivirala pa so me zagotovo tudi daljša delovna potovanja v tujino, saj ljudje s posebnimi potrebami žive po vsem svetu. Eno leto sem ostala v Indiji, leto in pol sem živela v Kanadi in dvakrat po pol leta v Nepalu, kamor me še vedno vleče na obisk. 

Začutila sem, da potrebujem spremembo in ker so otroci že vedno bili pomembna tema v mojem življenju, sem v Celovcu opravila pedagoško izobrazbo, tako da zdaj že drugo leto v dvojezični skupini »Jaz in ti« oskrbujem malčke od enega leta do treh let. Tri vzgojiteljice skrbimo za 15 otrok. To delo me posebej veseli, ker se otroci veliko in hitro učijo. Vsak dan lahko opazuješ njihov razvoj in spremljaš učenje.

Spremenil se je namen mojega kreativnega ustvarjanja. Prej je bilo močno povezano s službo, saj smo izdelke tudi prodajali. Zdaj le občasno ustvarjam za otroke v službi, npr. všeč so jim bile ročne lutke iz nogavic, sicer pa je moja kreativnost zdaj res moja, namenjena meni. Odraščala sem na kmetiji z ovcami, zato rada izdelujem polstene slike iz volne, pa tudi kakšna darila. Pogosto rišem fantazijske živalice na čestitke za otroke ali pa izdelujem majcene knjižice.

Pri ustvarjanju nimam načrta. Delam, kar me zanima. V prvi vrsti gre za veselje, ko stvari nastajajo. Ustvarjam za otroke, da bi spodbudila njihovo domišljijo. Mini slikanice so zares zelo majcene in so namenoma brez besedila. Vsak, ki si slikanico ogleda, ob slikah ustvarja svojo zgodbo, lahko jo pripoveduje, lahko nastane dialog. Pedagogi bi to branje imenovali »dialogisches Lesen«. 

Sem članica društva »Hiša kulture in ročnega dela« v Borovljah. Društveni prostori (Kirchgasse 14) so  za ljubitelje rokodelstva odprti vsak petek od 15.00 do 18.00. Tam so obiskovalcem v posebni škatli na voljo moje čestitke in mini knjižice. Če so jim izdelki všeč, jih lahko vzamejo s seboj, cena ni določena, razveselim pa se vsake denarne odškodnine. Če bi kdo želel kakšen večji izdelek, npr. volneno deko ali stensko sliko, jo naredim po naročilu (telefon: 0664/5240782).