
Pred dobrimi 20 leti se je dr. Miha Gutownig, član radiškega lovskega društva in Kluba prijateljev lova, prvič z otroki vrtca Sonce iz Celovca podal preko polj in livad v radiške gozdove in mladeži odstiral čudesa narave, življenje divjadi ter naloge lovcev pri ohranjanju trajnostnega ravnovesja našega okolja.
Ob čudovitem vremenu je tisto torkovo dopoldne skoraj 50 otrok spoznavalo, kaj vse ob poljski poti raste in brsti, leze in koka, cveti in diši. Trava jim je segala deloma do pasu in čez, kar njihove vedoželjnosti ni motilo, ampak jih je le podžigalo pri odkrivanju in spoznavanju čebel, čmrljev, pikapolonic in najrazličnejših hroščev in metuljev ter trav, rož in poljskih pridelkov. V gozdu so skupaj s pedagogom Mihom določali vrste dreves, otipavali in božali njihove hrastave in gladke skorje in si podrobno ogledali liste in iglice. Pogovarjali so se o pomenu gozda in o živalih, ki v njegovi senci živijo in za katerih dobrobit smo vsi, predvsem pa lovci, še posebej odgovorni. Vedeti so hoteli, kdaj in kje polegajo, rojevajo srne mladiče, kako jih obvarovati pred smrtjo zaradi košnje, kje gnezdijo ptice, na primer vrane ali ujede, kje so lisičine ter podzemni rovi jazbeca? Tudi volk in medved sta jih zanimala. Ker je Miho in skupino spremljal pes Piko, čudovito obarvan in izredno priljuden bosanski gonič, so mladi raziskovalci seveda hoteli vedeti, zakaj imajo lovci pse. Na vsa vprašanja – in teh je bilo za malo morje – nadvse radovednih otrok so Miha Gutownig in vzgojiteljice z vodjo vrtca Mili Hudl-Kunčič strokovno, izčrpno in potrpežljivo ter razumljivo odgovarjali. Ko so prišli do visoke preže, se je vsul nov plaz vprašanj, kajti vsak je imel priložnost, da z »rešpetlinom«, lovskim daljnogledom, od zgoraj s preže pogleda v okolico. In glej, nekateri so odkrili srno, drugi šojo, ki je vrešče preletela travnik.
Poučen, zanimiv in vsekakor uspešen sprehod z lovskim strokovnjakom in pedagogom Mihom po radiških gozdovih in travnikih se je zaključil na Šubernikovi kmetiji na Rutah, kjer je družina Wieser predstavila gostom iz vrtca Sonce svoje alpake, južnoameriško vrsto kamel. Predvsem dva mladoletna celaka sta zbudila zanimanje otrok in eden je celo pokazal, da znajo lame, alpake, gvanake in vikunje, to so južnoameriške vrste kamel, odlično pljuniti. Pri Šuberniku alpake koristijo za sprehode, predelujejo pa tudi njihovo dragoceno volno.
Po vrnitvi na izhodišče zanimivega dopoldneva sta se Franc Wakounig in Miha Gutownig v imenu Kluba prijateljev lova Dvojezičnemu vrtcu Sonce in vzgojiteljicam zahvalila za vzorno lovsko-pedagoško pobudo in voditeljici Mili Hudl-Kunčič izročila trojezični lovski slovar »Lov v treh jezikih« ter slavnostni almanah Lovske zveze Slovenije. Mala Vida pa je vse pogostila s slastnimi medenjaki, ki jih je na predvečer sama spekla.
Iz rubrike Otroci preberite tudi