Prvi dvojezični razred na srednji šoli

Minister Wiederkehr in sekcijska vodja Wagner sta nas pozvala, naj se lotimo razvijanja koncepta za dvojezični pouk v srednji šoli. Odločili smo se za Srednjo šolo Pliberk, se povezali z ravnateljstvom in imeli prvo konferenco, kako bi to idejo lahko konkretno uvedli. Učitelji si lahko ogledajo druge uspešne dvojezične sisteme, npr. dvojezično srednjo šolo na Gradiščanskem ali večjezični sistem na Slovenski gimnaziji s Kugyjevim razredom. Zanje bodo zanimivi tudi učni načrti srednjih šol, ki že ponujajo dvojezični pouk nemščine in angleščine. Na podlagi novih spoznanj bodo razvili dvojezični koncept za svojo šolo. Seveda bo potrebna dobra komunikacija tako v učiteljskem timu kot zunaj šole s starši.

Več let se že govori o načrtih za izgradnjo pliberškega šolskega centra, kjer naj bi bili prostori ljudske, srednje in glasbene šole. Z načrtovanjem gradbenih sprememb smo že precej daleč, žal pa bodo finančna sredstva za obnovo šole na razpolago šele leta 2028. Kljub temu pliberška občina skuša najti še druge možnosti financiranja. Manjša sanacijska dela v šolskem poslopju bodo izvedena že med letošnjimi poletnimi počitnicami, kar bo šolarjem in šolarkam jeseni olepšalo začetek novega šolskega leta. Kaj se bo po zaključku izgradnje šolskega centra zgodilo s poslopjem sedanje osnovne šole, še ni dorečeno, mislim pa, da bo občina
potrebovala prostore, npr. za aktivnosti kulturnih društev.

Na pliberško srednjo šolo sem prišla leta 1993 kot integracijska učiteljica, pozneje sem bila predmetna učiteljica, vodstvo srednje šole pa sem prevzela pred dvanajstimi leti. Ko sem prišla na šolo, se mi je zdelo, da imamo veliko časa za učence in razvijanje metod. Pozneje pa je prišlo do sprememb v organizaciji šole, pa tudi v pedagoških pristopih, kar je naše delo precej intenziviralo. Zelo smo se trudili, da bi razvijali šolo, ki sledi družbenim in pedagoškim trendom. Tako smo v pedagoško delo vključili tudi digitalizacijo, seveda pa uveljavljenih kulturnih veščin nismo zanemarili. Situacija slovenščine v šoli se od nekoč ni bistveno spremenila, saj smo poleg klasičnega jezikovnega pouka že vedno organizirali jezikovne dneve v Sloveniji in projekte in srečanja s partnerskimi organizacijami, pri čemer so učenci razvijali svoje komunikacijske spretnosti. Vsa leta sem se zavedala prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Včasih imam občutek, da je v javnosti strah pred večjezičnostjo še živ. Večjezična šola pa lahko odpravlja takšne predsodke, zato so se mi vedno zdeli pomembni osebni pogovori s starši, katerim sem predstavila prednosti znanja obeh deželnih jezikov, tako da je delež prijav k slovenščini na naši šoli ostajal konstanten.

 Za naslednje leto šolsko leto imamo skupno 103 prijavljene šolarje, od tega je 35 prijav k slovenščini. Načrtujemo intenziven razvoj v dve smeri: nadaljnji razvoj našega športnega profila in načrtovanje dvojezičnosti. Oblikovali bomo učiteljske time in za pomoč prosili pedagoško visoko šolo, da bomo analizirali naše dosedanje delo, tako da bi učne ure, ki jih imamo na razpolago, lahko še optimirali. Učenci, ki se bodo prijavili k obveznemu izbirnemu predmetu slovenščina, bodo imeli pouk pet ur na teden, od tega vsaj dve imerzivni uri. Naš cilj je zares kakovostno izobraževanje, ki bo bolj učinkovito kot doslej. Dvojezičnost v šoli naj bo bolj živa, da jo bomo občutili kot nekaj vsakdanjega. S tem želimo doseči vse šolarje in kolege, brez pritiska in brez strahu pred večjezičnostjo. Kar pa ne pomeni, da se kdo uči pod prisilo. Tudi sam nisem dvojezičen in se jezika načrtno ne učim, ker pa živim v dvojezičnem okolju, ga vse bolje razumem, kar se bo zagotovo še stopnjevalo. Dvojezičnost je še vedno občutljiva tema, zato se želimo dobro pripraviti, preden uvedemo kakšne spremembe. Veseli smo, da priprave ne potekajo pod časovnim pritiskom, saj nam je nadzornica Sabina Sandriser dala dovolj časa, da lahko razvijemo nove ideje in koncepte. Naša šola ne more postati konkurenca Slovenski gimnaziji, saj gre za dva različna šolska tipa. Štiriletna srednja šola pripravlja učence na poklicno usposabljanje in na poklicne šole. Po­stavljamo temelje za usposabljanje kvalificiranih delavcev, ki jih v Avstriji nujno potrebujemo. Osemletna gimnazija pa učence pripravlja na univerzitetni študij, da bi lahko nadaljevali akademsko kariero. Poleg tega so srednje šole del
obveznega izobraževanja, ki ga otroci morajo
zaključiti, kar je v nasprotju s kakršnimkoli
tekmovalnim duhom.