Dvojezični otroški vrtec »Naš otrok«, ki domuje v stavbi celovške Mohorjeve in deluje pod okriljem istoimenskega društva, je minuli četrtek, 9. novembra, vabil na martinovanje in praznovanje 45. obletnice obstoja.

Na notranjem dvorišču Mohorjeve so otroci vrtca Naš otrok minuli četrtek prižgali (električne) laterne in po pozdravu voditeljice Angele Herk-Kuchling zapeli nemško in slovensko pesem. Spregovorila je predsednica društva »Naš otrok – Unser Kind« Martina Piko-Rustia. Povedala je,  da nastanki vrtca segajo v leto 1976, ko so nekateri starši začeli s prizadevanji za predšolsko vzgojo otrok v obeh deželnih jezikih v Celovcu. »Najprej so starši organizirali dodaten pouk za otroke, ki tedaj v Celovcu niso imeli možnosti, da bi obiskovali pouk slovenščine,« je povedala Piko-Rustia, ki je od leta 2022 predsednica društva »Naš otrok – Unser Kind«. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1977. Prva predsednica vse do leta 2003 je bila Marija Šikoronja, nato je to funkcijo do leta 2022 opravljala Marija Zdouc. Ker dvojezične predšolske vzgoje ni bilo mogoče organizirati v nekem že obstoječem vrtcu v Celovcu, so ustanovili lasten vrtec, najeli prostore v Mohorjevi in leta 1978, torej pred 45 leti, sprejeli prve otroke. V vrtcu danes pet vzgojiteljic oskrbuje 35 otrok. Predsednica Piko-Rustia poudarja, da imajo vsako leto toliko povpraševanj za mesta v vrtcu, da ne morejo sprejeti vseh otrok. Dodaja, da večina otrok po vrtcu nadaljuje izobraževalno pot v Mohorjevi Ljudski šoli ali v Javni dvojezični ljudski šoli 24. V nagovoru je Piko-Rustia hvaležna spomnila na dolgoletno predsednico Marijo Šikoronja, ki je umrla leta 2022, in na dolgoletno odbornico društva Naš otrok Tatjano Feinig, ki je umrla letos oktobra. Voditeljica vrtca Angela Herk-Kuchling je ob 45. obletnici vrtca v goste povabila umetnico Rezi Kolter. Z otroki je izdelala krožničke v obliki odtisnjenih dlani. 

Rezi Kolter: Rada sodelujem z vrtcem Naš otrok. Ker se pripravljam na odhod v pokoj, imam več časa za glino, ki je moja strast in se ji posvečam že 35 let, saj ob njej sama rastem in lahko izživim svoje notranje občutke. V mojih delih sta pogosto v ospredju človek in beseda. Tudi pri projektih za otroke povezujem jezik in doživljanje gline, t.j. naravnega materiala, ki je del zemlje. Otroci imajo različna zapažanja, tako nekateri hitro ugotovijo, da je glina hladna. Z otroki govorim izključno slovensko in jim ob obdelovanju materiala nudim priložnosti za interakcijo. Prepričana sem, da jezik – podobno kot glino – občutimo z vsem telesom. Jezik so občutki, valovi, doživljanje. Občutimo ga fizično, podobno kot glino spoznavamo z rokami.

Patrick Boschitz: »Svojega otroka (Elija, 3 leta) sem vpisal v ta vrtec, da bi bil deležen dvojezične vzgoje in da bi doraščal s slovenščino. Z vrtcem sem zelo zadovoljen, otroci so tukaj v zelo dobrih rokah.« Patricka in Elijo je spremljala ponosna babica Janja Boschitz.