Otroški vrtec v Šmihelu je prvega julija v sklopu poletne veselice priredil odmevno dobrodelno vernisažo (poročilo v Novicah, štev. 28). O tem, kakšen je vsakdan v vrtcu, kako vrtec deluje v poletnem času ter o željah in skrbeh elementarnih pedagoginj in pedagogov smo se pogovarjali z voditeljico vrtca Magdaleno Kočnik ter s pedagogom Stefanom Jernejem.

Šmihel 75 otrok trenutno obiskuje otroški vrtec v Šmihelu, razdeljeni so na tri skupine. »Večina od teh hodi v vrtec do konca julija, v avgustu ponujamo poletno oskrbo, tedaj bo ena skupina odprta. Za oskrbo v avgustu je prijavljenih 26 otrok,« pripoveduje pedagoginja in voditeljica vrtca Magdalena Kočnik. Tri četrtine otrok v Šmihelu so v celodnevnem varstvu vrtca. Kočnik: »To se je v zadnjih letih zelo spremenilo, povpraševanje po celodnevnem varstvu je večje.« Vse tri skupine v vrtcu so dvojezične, v Šmihelu že nekaj časa delajo po jezikovnem konceptu dr. Georga Gombosa. 

Po tem konceptu v skupinah dnevno menjajo pogovorni jezik, otroci se »potapljajo« v slovenščino oz. nemščino. V vrtcu v Šmihelu menjajo jezik včasih samo za polovico dneva, pred malico slovensko, po malici nemško, naslednji dan pa obratno. »Ta koncept želimo malo spremeniti. Otroci naj bi dalj časa ostali pri istem jeziku, po možnosti ves dan,« je povedala Magdalena Kočnik, ki je o konceptu prepričana. V Šmihelu se trudijo, da menjavo pogovornega jezika konsekventno upoštevajo, po besedah voditeljice vrtca pa je za to treba vložiti veliko truda in dela. 

Otroke v šmihelskem vrtcu oskrbuje osem pedagoginj, en pedagog ter ena posebna vrtnarica, ki pomaga v integracijski skupini. Število otrok se je v zadnjih desetih letih malo povečalo. Pred sedmimi leti so vrtec iz prostorskih razlogov razširili z dogradnjo. »Smo pa zelo polni, prostih mest je le malo. Za prihodnje šolsko leto imamo zelo veliko prijav, a trenutno shajamo s 75 mesti,« nam je povedala Magdalena Kočnik. 

Vsi vemo, da so zgodnja leta učenja izredno pomembna za nadaljnji razvoj otrok in mladostnikov. Pedagoginje in pedagogi opozarjajo na nujnost reform, ki bi omogočale kvalitetnejše delo. »Naša velika želja je, da bi imeli manjše skupine, dvajset namesto petindvajset otrok, kakor je sedaj,« meni Kočnikova in dodaja, da tako velike skupine niso dobre za otroke, ker ti prihajajo iz manjših struktur in družin. Otroci potrebujejo več pozornosti in več časa, kar je pri tako velikih skupinah težko uresničiti. Če je skupina manjša, je oskrba posameznega otroka za pedagoge v skupini malo lažja, pravi Magdalena Kočnik. Prav tako je treba nujno podaljšati čas za pripravljanje dneva. »Pol ure na dan je premalo. Če vodiš skupino, se moraš zelo dobro pripraviti.«

V Avstriji sta med elementarnimi pedagogi samo dva odstotka moških. Voditeljica šmihelskega vrtca meni, da bi bilo dobro, če bi šlo več moških v ta poklic: »Zato bi se moral ugled našega poklica v družbi izboljšati, tudi z višjo plačo. Zelo pomembna bi bila tudi daljša izobrazba. Danes lahko že po zaključku šolanja pri devetnajstih letih delaš v vrtcu. Menim, da v tej starosti mnogi še nimajo zadosti življenjskih izkušenj in prakse. Odgovornost v vrtcu pa je ogromna.«  

Stefan Jernej

V Šmihelu imajo srečo, da je med pedagoginjami tudi moški, domačin Stefan Jernej (21). Ta poklic je izbral, ker zelo rad dela z otroki in ker je ta poklic zanj zelo lep. Tudi Jernej obžaluje, da se le malo moških odloči za delo v vrtcih. »Pred kratkim sem bil na nekem seminarju, bil sem edini moški med 80 ženskami,« pripoveduje Jernej. Tudi on je mnenja, da bi se moral status njegovega poklica izboljšati na raven učiteljskih poklicev. V Šmihelu dela od septembra 2021, zelo ga veseli, kako otroci napredujejo: »Lepo in zanimivo je spremljati razvoj otrok ter videti, koliko se v tako kratkem času naučijo.« Stefan Jernej, ki je po južnem Koroškem znan kot član zelo priljubljenega ansambla »Volxpower«, bo na vsak način ostal v poklicu: »Vsak dan se razlikuje od prejšnjega. Poleti imamo veliko izletov. Ogledamo si različne poklice, gremo k jezeru, na sladoled ali v hladen gozd. To je nekaj popolnoma drugačnega kot služba v pisarni.«

Magdalena Kočnik

Magdalena Kočnik je po maturi na Zvezni izobraževalni ustanovi za vzgojiteljice in vzgojitelje (BAKIP) deset let delala v raznih vrtcih na zgornjem Koroškem in v Celovcu. V šmihelski vrtec je prišla leta 1992 na prošnjo in kot namestnica tedanje voditeljice vrtca Milke Krajger. Če bi imela možnost, bi se Magadalena Kočnik še enkrat odločila za ta poklic: »Rada in z veseljem sem delala tukaj, še vedno rada vsak hodim v službo. Dobro je pa tudi to, da bo prišlo do menjave,« je s prijetnim nasmehom povedala Kočnikova, ki se bo kmalu podala v zasluženi pokoj.