S prvim septembrom ima dvojezični vrtec Naš otrok v stavbi Mohorjeve novo vodstvo. Po upokojitvi Irene Brežjak je vodstvo vrtca prevzela Angela Herk-Kuchling, ki je tam zaposlena že vrsto let.

Angela Herk-Kuchling: Svoje prvo delovno mesto sem leta 1986 dobila prav v tem vrtcu. Potem sem bila na porodniškem dopustu, nekaj let sem živela v tujini, bila sem voditeljica dvojezičnega vrtca Jaz in Ti v Borovljah, nato pa sem se vrnila v vrtec Naš otrok.

Izobrazbo sem opravila v celovški šoli za vzgojiteljice (danes bafeb, takrat bakip), kjer je bila slovenščina prosti predmet. Sicer pa sem znala slovensko že od doma, kjer sem prva leta doraščala enojezično slovensko, tako da sem se nemško naučila šele v dvojezični ljudski šoli.

Kako ste se odločili za poklic vzgojiteljice?

Angela Herk-Kuchling: Ko sem hodila v gimnazijo, sem v Mohorjevi stanovala skupaj z dekletom, ki je že obiskovalo šolo za vzgojiteljice. Prihajala je iz šole in pripravljala gradivo za pouk, kar me je začelo zelo zanimati. Otroci so mi bili že vedno zelo pri srcu in tako sem se odločila za vzgojiteljsko pot. 

Žal nam v vzgojiteljski šoli za delo z otroki niso nudili didaktičnega gradiva za slovenščino. Zato sem se z veseljem udeleževala izobraževalnih ponudb, ki jih je v poletnih mesecih na Rebrci organizirala KKZ. Tam smo dobili veliko uporabnega gradiva v slovenskem jeziku: pesmice, igre, ples, izdelovali smo lutke ipd. To je bilo lepo obdobje, ko smo se vzgojiteljice dvojezičnih vzgojnih ustanov srečevale in se dobro spoznale. Včasih so nas izobraževanja vodila tudi v Slovenijo, kjer smo se jezikovno izobraževale in si ogledale predšolsko vzgojo v slovenskem izobraževalnem sistemu.

Kako je delo organizirano v vrtcu?

V vrtcu Naš otrok je delo organizirano v dveh starostnih skupinah: 3 – 4-letni in 5 – 6-letni otroci, ki se med sabo lahko srečujejo. 

Glede na starost se razlikuje oprema v naših dveh igralnicah, vendar se otroci veliko družijo in poslužujejo različnih igral. Pri tem jih ne omejujemo. Okvirni program je za obe skupini isti, vendar ga prilagodimo razvojni stopnji v mlajši oz. starejši skupini.

Se povezujete tudi z ljudsko šolo?

Pred pandemijo so šolski otroci lahko obiskali ljudsko šolo v Mohorjevi hiši. Navezali so stike s šolo, spoznali ravnateljico, šolarji so našim otrokom brali, jih tudi obiskali v vrtcu – tako so se naši otroci začeli zanimati za šolo, spoznali so starejše otroke, ki so pred njimi iz vrtca vstopili v šolo, predvsem pa so izgubili strah pred ljudsko šolo.

Otroci so mi bili že vedno zelo pri srcu in tako sem se odločila za vzgojiteljsko pot. 

Angela Herk-Kuchling

Vrtec Naš otrok je v Mohorjevi hiši, vendar ni Mohorjev vrtec.

Ne, vrtec Naš otrok je privaten vrtec istoimenskega društva. Ustanovljen je bil pred 43 leti. Ko se je ustanavljala dvojezična Mohorjeva ljudska šola, so bili med iniciatorji predvsem starši otrok iz našega vrtca, ker so za svoje otroke želeli neprekinjeno dvojezično izobrazbo. Prostore v Mohorjevi hiši imamo v najemu, v hiši so nas lepo sprejeli, tako da se tukaj zelo dobro počutimo.

Naštejte nam posebnosti vrtca Naš otrok.

Iz prostorskih razlogov je vrtec koncipiran le za 35 otrok v dveh starostnih skupinah, vsako skupino vodita ena vzgojiteljica in ena asistentka, vse štiri sodelavke pa seveda govorimo oba deželna jezika. Skupini otrok nista strogo ločeni, ker imamo koncept odprtih prostorov. V program vključujemo pedagoške vsebine in delovne procese iz montessori pedagogike.

Kdo se odloča za vaš vrtec?

Ne eni strani imamo dvojezične starše, ki želijo, da bi se dvojezična izobrazba otrok začela že v vrtcu, na drugi strani pa imamo nemško govoreče starše, ki si želijo,  da bi se njihov otrok naučil slovenščino, tako da bi šolanje lahko nadaljeval v dvojezičnih izobraževalnih ustanovah. Imamo pa tudi družine iz Slovenije, ki želijo, da bi se otrok naučil nemško in ohranil slovenščino. Vsaj polovica otrok v našem vrtcu govori ali vsaj razume slovensko. Povpraševanje je veliko, tako da žal ne moremo sprejeti vseh prijavljenih. 

Imate načrte za prvo vodstveno leto? 

Tudi letos se želimo posvetiti kreativnosti. Naš vrtec je bil že vedno naklonjen umetniškemu ustvarjanju. Radi povabimo umetnike, ki ustvarjajo skupaj z otroki. To je bila srčna zadeva naše prve predsednice Marije Šikoronja, ki nam je večkrat posredovala umetnike za naše projekte. Nastale so lepe umet­nine. S tem delom želimo nadaljevati.

V vrtcu praznujete martinovanje, božič, obiščejo vas trije kralji, pripravljate se na veliko noč … So vsi otroci iz katoliških družin?

Niso in zelo se trudimo, da nismo pristranski. Praznike skozi leto praznujemo, vendar to vidimo kot ponudbo za otroke. Ponudba velja za vse, udeležijo pa se tisti, ki to želijo. Naši starši so praviloma odprti do teh praznovanj.

Kaj je za vas pri delu najpomembnejše?

Za delo v vrtcu je najpomembnejši stik z otrokom. Kot vzgojiteljica postavljam otroke v prvo vrsto. Z njimi želim delovati, jih spremljati in jim pomagati. Če v razvoju potrebujejo podporo, to tudi dobijo. To mi je srčna zadeva. 

Otroci nam dajejo energijo, ki jo potrebujemo za to delo, vračajo nam pristnost, odprtost in širši pogled na svet. To želim sprejeti zase in otrokom vrniti v kakršnikoli obliki. Seveda je pomemben tudi stik s starši in uspešno delo v timu. Pri delu s starši je potrebno odprto in jasno razmerje. V timu pa je potreben odkrit odnos in spoštovanje med vzgojiteljicami, da se tudi na strokovnem področju srečujemo na prijateljski način.

Vrtec Naš otrok želi spremljati otroke pri njihovem razvoju oz. nuditi podporo staršem. Smo se v središču mesta in v srcu Mohorjeve. Vesela sem, da dopolnjujemo ponudbo Mohorjeve, saj je vrtec osnova za nadaljnje šolanje oz. izobraževanje in za vstop v življenje nasploh. Pomembno je, da otroka v njegovem bitju zajamemo v celoti in ga podpiramo na njegovi poti. 

Uspešen razvoj otrok je pomemben za celotno družbo, zato je vrtec neke vrste baza, kjer jih krepimo za naslednje korake.

In kaj želite otrokom dati na pot skozi življenje?

Samozavest, socialno vedenje med otroki, npr. pomoč in empatija, pa tudi spoštljiv odnos do narave in živali, jezikovni razvoj v obeh deželnih jezikih, predvsem pa veselje do življenja.