Jubilej večjezičnega vrtca Kekec: 20 let večjezičnosti v Velikovcu

Večjezični vrtec Kekec domuje na podstrešju župnišča v Velikovcu, kjer si stavbo in dvorišče deli s farnim vrtcem. Alpsko-jadranski vrtec je pred 20 leti ustanovila Tržačanka Gaia Galvani Kassl. S koroškim Slovencem poročena mati treh otrok se je v Trstu dvojezično šolala od vrtca do univerze oziroma liceja. Na južnem Koroškem otroke v samo treh privatnih vrtcih, tj. v velikovškem Kekcu, dobrolski Mavrici in ledinškem Ringaraja, vzgajajo v treh jezikih alpsko-jadranske regije. Vsako leto se Kekci peljejo na obisk kakega večjega avstrijskega mesta, trikrat v letu so po izletih na Koroškem, vsaj enkrat v letu pa so tudi v Ljubljani. »Moja velika želja je, da bi vsaj enkrat letno obiskali tudi Italijo, vsaj bližnjo Furlanijo-Julijsko krajino, če ne že Trst, a problem so prenočitve brez staršev,« pravi voditeljica vrtca Galvani Kassl. 

Vrtcu Kekec so ob 20-letnici prišli čestitat deželni svetnik za izobraževanje Daniel Fellner, borec za privatne dvo- in večjezične vrtce Štefan Kramer, rektor Jože Kopeinig in predstavniki vrtca France Prešeren iz Ljubljane, katerega otroci se s Kekci enkrat na mesec srečajo po spletu. Otroci so občinstvo s pesmimi v nemščini, slovenščini, italijanščini in angleščini popeljali na potovanje okoli sveta, premik na naslednjo celino se je vedno zgodil s Kekčevo pesmijo Jaz pa pojdem. 

»Pred 20 leti je bila moja predstava, da potrebuje tudi mesto Velikovec večjezično ustanovo, v kateri se otroci učijo italijanščine, slovenščine in nemščine. Ob strani mi je stal Štefan Kramer, tedanji predsednik Delovne skupnosti privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev. Iskali smo stavbo s trato, ko smo jo našli, občina ni  bila na naši strani, zato pa nam je župnik Peter Forster dal na razpolago podstrešne prostore v župnišču, v katere smo morali investirati 500.000 evrov za prenovo. Kredit, za katerega sem jamčila z lastnim imetjem, je bil poravnan v dveh letih, na kar sem zelo ponosna. Pri zagotovitvi kredita in odplačevanju nam je zelo pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, a tudi Jure Žmavc, ki je bil takrat generalni konzul v Celovcu. Petino začetnih sredstev pa smo dobili od Urada zveznega kanclerja.«

Do pred šestimi leti so v večjezični vrtec Kekec lahko sprejeli skupino 25 otrok, starih od tri do šest let. Nato so se odločili, da bodo imeli mešano skupino otrok, starih od enega leta do šest let, ta skupina po novi koroški zakonodaji o vrtcih zdaj šteje 20 otrok. V vrtcu otroke večjezično vzgajajo po načelu ena oseba – en jezik. »Delamo po didaktičnem konceptu profesorja Georga Gombosa, moramo pa biti zelo pozorni, da ima slovenščina toliko prostora kot nemščina, saj gre za drugi deželni jezik. Konkretno damo slovenščini in nemščini dve enoti v jutranjih urah, italijanščini pa eno. Z mano govorijo otroci italijansko, z asistentko Lariso in vzgojiteljico Julijo Rekar slovensko, z Michaelo pa nemško.« O jezikovnih kompetencah ob vstopu otrok v vrtec 50-letna ravnateljica Gaia Galvani Kassl pravi: »Če imamo srečo, imamo v skupini 20 otrok otroke iz morda treh družin, kjer doma govorijo slovensko in nemško. Trikrat v teh 20 letih smo imeli po enega otroka, ki je od doma znal italijansko. Ljudje otroke k nam pošljejo zato, ker jim je večjezičnost pomembna, ne zaradi tega, ker potrebujejo prostor v vrtcu. Kar se slovenščine tiče, si prizadevamo za vzgojo v knjižnem jeziku.«