V preteklosti je ponekod burila duhove zakonodaja za manjšinsko šolstvo, ki zahteva, da ravnatelji dvojezičnih šol znajo tudi slovensko. V skladu z zakonom je v lanskem in letošnjem šolskem letu kar nekaj takšnih šol končno dobilo dvojezično vodstvo. Predstavljamo vam Janjo Einspieler, ki je provizorična ravnateljica ljudske šole v Hodišah.
Janja Einspieler, kdaj ste prišli v hodiško ljudsko šolo?
Po porodniškem dopustu (karenčni dobi) sem v šolskem letu 2017/18 prevzela tretji razred. Ko smo izvedeli, da se naša ravnateljica gospa Christa Puxbaumer odpravlja na sobotno leto, nato pa v pokoj, se nihče od kolegov ni želel potegovati za ravnateljske naloge. Vprašali so tudi mene, pa sem morala najprej premisliti. Odločila sem se, da se bom z veseljem posvetila novim nalogam.
Vas je ravnateljica pri tem podpirala?
Seveda, bila je vesela, da se je našel nekdo iz kolektiva. Prejšnje šolsko leto sem spremljala ravnateljico, ki mi je pokazala, katere naloge so pomembne, bila sem prisotna na razgovorih z novimi kolegi in pri vpisovanju prvošolčkov. Tudi sedaj mi še stoji ob strani, če mi je kaj nejasno.
Ste že od nekdaj želeli prevzeti vodstvo kake šole?
Pravzaprav ne. Zelo rada sem v razredu. Rada vidim, kako otroci napredujejo skozi šolsko leto – česa vsega so se naučili in kako delajo sami na sebi. Tudi v tem letu poučujem. Nimam svojega razreda, temveč poučujem nekaj ur v vsakem razredu, tako da lahko spoznam vsakega učenca.
So bile kakšne reakcije na vašo kandidaturo?
Nekateri starši iz občine niso želeli imeti dvojezične ravnateljice. Glede tega smo imeli razgovor s sedanjim županom Gerhardom Oleschkom. Tudi ravnateljica Puxbaumer se je zavzela zame in poudarila, da je zakonsko določeno, da ima dvojezična šola tudi dvojezično vodstvo.
Ste tudi sicer doživljali odklanjanje slovenščine?
Imela sem srečo, da sem do prihoda v Hodiše delala v razredih, kjer so bili vsi otroci prijavljeni, tako da je bila tematika timskega poučevanja ali staršev, ki odklanjajo slovenščino, zame precej nova.
Najprej sem v stiku s starši jezika ločevala. Sporočila za starše k slovenščini prijavljenih otrok so bila dvojezična, za starše neprijavljenih otrok pa so bila le v nemščini. To sem pozneje spremenila, tako da je dvojezičnost vedno prisotna. Nisem slišala, da bi starše to motilo.
Z ravnateljskim delom ste šele začeli. Kaj mislite, katero področje bo za vas predstavljalo izziv?
Mislim, da znam dobro organizirati in da imam dober odnos z učenci in kolegi. Rasla in razvijala pa se bom pri pogovorih s starši. To področje želim še malo izpiliti.
Se je z novo zasedbo ravnateljskega mesta kaj spremenilo v šoli?
Z mojo osebo se je spremenilo dejstvo, da sem vedno in povsod dvojezična, da mi je ta tema pomembna in da slovenščino predstavljam tudi navzven. Želim si, da bi slovenščina postala nekaj »normalnega«, naš vsakdan.
Želim si, da bi slovenščina postala nekaj »normalnega«, naš vsakdan.
Janja Einspieler
Kakšni so načrti za razvoj šole?
Vesela sem, da imamo na šoli QMS, to je »Qualitätsmanagement«, tako da lahko razvijamo nove stvari. Trenutno sestavljamo katalog učnih ciljev za slovenščino, ker tega še nismo imeli. Pozneje bomo pripravili celoten katalog, ki bo dvojezičen. Želim si, da bi izdelali nove koncepte v soglasju z učitelji in starši, seveda tudi v skladu z zakonskimi določili za dvojezično šolstvo.
Kako pa je s prijavami k pouku slovenščine?
Letos imamo dva prva razreda. En razred je dvojezičen. Prijav imamo trenutno 26 od 68 otrok. V občini je kar nekaj staršev, ki se doma slovenščine niso naučili, to obžalujejo in zato otroke prijavljajo k pouku slovenščine. V naši šoli je uveljavljen sistem, da sta dva dneva na teden posvečena učenju slovenščine.
Vsaka prijava k pouku slovenščine me veseli, saj je znanje dveh ali več jezikov obogatitev regije, predvsem pa tudi osebnostna rast, ki ti pomaga v vseh situacijah: pri razmišljanju, odkrivanju in učenju novih stvari.
