Igre, kopanje, izleti in jezik. Tenis, plezanje, nogomet in jezik. Zakaj dvakrat jezik? Poudarek je na učenju jezika ali, kakor piše v predstavitveni brošuri, na »konverzaciji in dialogih« v slovenskem jeziku.
Teden mladih umetnikov na Rebrci letošnje leto poteka dvainštiridesetič v okviru Mladinskega centra, Krščanske kulturne zveze in Katoliške otroške mladine. Mentorji in mentorice za različne vrste umetniških in ročno-spretnostnih delavnic so Izi Stern, Olga Greiner, Barbara Rapp, Tobias Mistelbrauer, Dialo Dallanda, Breda Varl, Matic Varl in Ajda Varl. Otroci so pod njihovim mentorstvom ustvarjali marsikaj zanimivega in čudovitega, predvsem pa izvirnega. Naredili so izdelke iz porcelana, hotel za insekte, kroge iz žice in perl, plesali sodobni ples in izdelovali lutke. V drugem tednu so se skupini mentorjev pridružili Krista Meklin Sumnitsch, Nežika A. Novak, Melina Kumer in Albert Messner. Pri njih so otroci slikali na platna, na katera so pritrdili kazalce, tako da so nastale njihove prave, živo pisane stenske ure. Šivali so v platno kolaža in izdelovali slike iz gline.
Breda Varl, mentorica za izdelavo lutk, ki tu sodeluje že 30. leto, je povedala, kako morajo otroci najprej preklopiti iz nemščine na tisto, kar je »po domače«, tj. na njihov narečni govor, da šele potem lahko začnejo govoriti pravilno slovenščino. Dogajanje je opisala učiteljica plesa Dialo Dallanda: »Otroke smo zdaj razporedili v šest skupin. Vsaka skupina ima svoje naloge in naredi svojo lutko, ki jo animira, pri čemer se nauči pesem. Izvede jo v sodelovanju z glasbenikom, kar združijo v predstavo.« Varl je k temu dodala, da se sproti komponira glasbo in ustvari vsebino besedila glede na temo, Dialo pa poskrbi za gib. Idejna zasnova programa je zelo izvirna, vzdušje pa sproščeno. »V Sloveniji ni nobene take prireditve,« zaključi Breda Varl.
Polde Zunder, ki je župnikoval v Železni kapli, je zamisel o ustanovitvi Mladinskega centra in izvedbi dvotedenskega ustvarjalnega preživljanja časa za mlade dobil leta 1979. O tem, kako je trenutno vzdušje drugačno od preteklih, je povedal, da se čuti, »da starši in otroci nimajo več tistega strahu, ki so ga imeli lansko leto. Naši vzgojitelji sicer redno testirajo otroke, ker si ne moremo privoščiti, da bi tu nastala kakšna okužba. Zato se držimo teh predpisov.«
Za dva tedna je prijavljenih 100 otrok. Pri tolikšnem številu otrok je pomembno, da so zaposleni, je povedal Zunder: udeležijo se ene delavnice, čez nekaj časa druge, tretje in tako naprej, kar pa imajo posebno radi, je večerni program. Tam se sprostijo. Tukajšnji pedagogi si vedno izmislijo lepe igre in tako je čez dan kar dosti koncentrirano delo z zahtevnimi točkami. »Ampak oni vedo, da če gredo na Rebrco, da se tu nekaj ustvarja, kar jim pove že sam naslov Teden mladih umetnikov.« Vmes je tudi počitniško razpoloženje, igrajo nogomet ter se razgibajo na dvorišču in v naravi,« je še pojasnil. Vse te dejavnosti pripravijo v pisano ustvarjalno celoto za zaključno prireditev, ki jo posnamejo na zgoščenke, da si pozneje doma lahko ogledajo videoposnetek. Na Rebrci vsako leto ustvarijo tudi himno in jo ob zaključku vsi zapojejo. Breda Varl napiše besedilo, glasbeniki pa jo uglasbijo. Ob tem je Zunder rekel: »Sem že slišal, da ko se ti otroci kje drugje srečajo, prav radi zapojejo himno z Rebrce. To se pravi, gre ta himna tudi preko Rebrce v deželo.«
Zunder trdi, da Teden mladih umetnikov na Rebrci otrokom zares veliko pomeni: »Vidimo lahko, da prihaja že tretja generacija, oni so bili tudi tukaj s starši, pa zdaj že s prastarši. In prihajajo in vedno znova pridejo. Ob zaključnih prireditvah sem vedno čutil, kako jim je to v veselje, ko ugotovijo, kaj vse otroci zmorejo ustvariti v enem tednu.« O temi Malega princa je povedal, da je ravno letos Antoine de Saint-Exupéry primeren avtor, če pomislimo na misel, ki jo tolikokrat slišimo: ´Treba je gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.´ Mali princ je kakovostno knjižno delo za mlade, ki ga je v slovenščino prevedel Ivan Minatti leta 1943. Skozi zgodbo, ki simbolizira nedolžnost, prijateljstvo in upanje, odraslim predstavi otroški in čist pogled na svet.