V petek, 20. maja dopoldne je bilo v Mladinskem domu prav zabavno vzdušje. 1189 otrok na avstrijskem Koroškem je uspešno opravilo branje za bralno značko in za to prejelo značko in priznanje, predšolski otroci so prejeli lesene ostržke, starejši pa tudi revije; za vse je bilo poskrbljeno še z malico in sladoledom.

Za prvi pozdrav sta na oder privihrali lutki Dadi in Miša, osrednja prireditev pa sta bila dva gledališka dogodka: mlajši otroci iz vrtcev in ljudskih šol so si ogledali predstavo o kakcih »Krtek Zlatko ali Kakec, ki je padel z neba«, s katero je gostovalo ljubljansko lutkovno gledališče FRU-FRU. Ekipa zaposlenih v Slovenski študijski knjižnici z vodilno sodelavko Dragano Laketić je prireditev realizirala domiselno in privlačno za otroke. »Rada bi se zahvalila vsem mentorjem bralne značke, ki se zavedajo, kako pomembno je, da otroci berejo. Zahvalila bi se tudi Slovenski prosvetni zvezi, ki je pred 45 leti uvedla ta čudovit projekt na avstrijskem Koroškem. V knjižnici se bomo še naprej vsako leto trudili, da organiziramo zaključno prireditev,« je povedala Laketić. Število otrok, ki so vključeni pri bralni znački, je v zadnjih letih naraslo. Na vprašanje, koliko knjig morajo otroci prebrati in koliko od njih jih lahko izberejo po lastni volji, je Laketić odgovorila, da je odvisno od mentorja, zelo pa spodbujajo lasten izbor, kar je za otroka večja motivacija za branje. Predšolsko bralno značko otroci iz vrtca izvedejo tako, da vzgojitelju ali vzgojiteljici povedo vsebino treh različnih knjig in se naučijo tri pesmice. Učenci od 1. do 4. razreda ljudskih šol za osvojitev bralne značke preberejo štiri knjige, učenci od 1. do 2. razreda gimnazije pet knjig in učenci od 3. do 4. razreda gimnazije šest knjig.

Na prireditev so prišli vrtci Sonce, Kekec, Bilčovs, Naš otrok, Minka in Ljudska šola 24 ter Slovenska gimnazija. Med gosti so bili poleg otrok še vzgojitelji oz. profesorji spremljevalci, poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek ter predstavnika Društva Bralna značka Slovenije Manca Perko in Miha Mohor. »Program Društva Bralna značka v Sloveniji skrbi za bralno značko v vsem slovenskem kulturnem prostoru, bralno značko berejo otroci in mladi bralci v Sloveniji in v slovenskem zamejstvu, pa tudi v zdomskem prostoru marsikje. Mi računamo, da je bralcev vsako leto približno 140.000. Bralna značka je slovenska posebnost in takega načina branja ni nikjer drugje na svetu. Hvala vam, da ste se tudi vi potrudili in da ste del tega dogajanja, naj vam povem, da vas pozdravlja naš predsednik Marko Kravos, tržaški pesnik, ki je danes na prireditvah na Tržaškem. Lepo vas pozdravljajo tudi s festivala bralne značke na Prevaljah, ki je ‘mesto bralne značke’ in kjer se je bralna značka pred 61 leti začela,« je povedala Perko. Ključni pomen bralne značke je razširjenost branja oz. povezovanje, ki ga je bralna značka naredila v vseh 61 letih svojega obstoja. Miha Mohor je povedal, da sta že večkrat prišla na podelitev bralne značke na avstrijsko Koroško, in dodal: »To se mi zdi tako obetavno, ker vidiš, da je ljubezen do knjige še zmeraj živa tudi na Koroškem, ti otroci so gotovo dvojezični, gotovo berejo nemško in slovensko, kar je nekaj zelo imenitnega.« Zanimivost je nov trend povezave branja in gibanja, k čemur je prispeval dvoletni kovid in s tem velik upad športne aktivnosti pri otrocih. Za primer sta navedla dva projekta Beremo skupaj, tj. vseslovenska akcija, ki se bo posvetila povezovanju branja in gibanja v širšem smislu, in Športajmo in berimo, ki ga vodita mdr. Olimpijski komite Slovenije in mariborska knjižnica.


Dijakinje o kamišibaju

Mira Lenja, Lenja Romy, Živa in Lilu

Mira Lenja Koncilia: Zanimivo je bilo, da so bile pri vsaki zgodbi risbe malo drugačne in je bilo zelo lepo. 

Lenja Romy Malle: Zgodbe so bile zabavne, ampak tudi malo brutalne. Konci so mi bili zelo všeč – to, da je bil vedno drugačen, nepričakovan konec. Najbolj všeč mi je bila japonska zgodba o učitelju in čarovnici. 

Živa Wakounig: Meni se je dopadlo, ker je bilo tako kreativno in tako »samo narejeno« in tudi je bilo zelo luštno. Zanimivo je bilo, da so bili malo drugačni konci. 

Lilu Jelenko: Meni je bilo zelo všeč, zaradi tega, ker je bilo vse ročno narejeno in kreativno.