Hanza Roblek (1940–2026)
Zelo je ljubil družino in domačo skupnost

Pokojni Hanza je izhajal iz znane Pušelčeve rodbine v Se- lah na Borovnici, kjer se je rodil 6. oktobra 1940 staršem Angeli in Francu Roblek kot peti od osmih otrok. S 17 leti se je šel učit za mizarja k Petru Hriberniku v Slovenji Plajberk. Okoliščine so bile takrat vse drugo kot lahke. Večkrat je pripovedoval, kako je hodil peš do Luznerja pri odseku na Zgornji Kot, od Luznerja z avtobusom do Borovelj, iz Borovelj pa spet peš v skoraj devet kilometrov oddaljeni Slovenji Plajberk. Pozneje se je mizarsko podjetje Hribernik preselilo na Žihpolje, kjer je rajni Hanza delal do leta 1966. Nato se je, kot mnogi drugi Selani, zaposlil v borovljanskem podjetju Kestag, kjer je delal do upokojitve leta 1997. V tistem letu je tudi težko zbolel za rakom; na srečo ga je po zaslugi zdravniške spretnosti prebolel in je lahko nadaljnjih 29 let živel v krogu svoje ljubljene družine.

Družino z otroki Igorjem, Veroniko, Martino, Jano, Markom in Bernijem si je ustvaril z absolventko Slovenske gimnazije  Rožco Žmaucer iz Vogrč, s katero se je oženil aprila 1977. Svoji družini je bil ljubeč, skrben ter potrpežljiv mož in družinski oče, ki je vsem otrokom omogočil tudi dobro izobrazbo. 

Kot mizar je bil Pušelčev Hanza prav tako zelo priljubljen. Njegove strokovne spretnosti so bile zaželene, delal je, dokler so mu moči dopuščale, veliko mizarskih del pa je opravil tudi v selski farni cerkvi. Prav tako je bil konec 80ih let prejšnjega stoletja kot zastopnik staršev med glavnimi pobudniki gradnje novega, sodobnega šolskega poslopja v Selah, ki je danes tudi dom za jasli, vrtec in varstvo. 

Sploh je bil Hanza Roblek mož in oče z izrazitim socialnim čutom. Zelo pri srcu mu ni bila samo družina, temveč tudi domača skupnost: bil je med drugim odbornik vodne zadruge in član gasilskega društva Sele-Borovnica, od tega 18 let blagajnik, slovensko narodno zavest je pisal z zlatimi črkami, prav tako pa medsebojno družinsko pomoč, predvsem na kmetijah bratov pri Pušelču in Krištanu. Ob vsem tem je bil od mladih let aktiven član športnega društva DSG Sele, vrsto let tudi kot odbornik, poleg tega pa je pobiral tudi vstopnino na nogometnih tekmah. Hkrati je bil Roblekov Hanza do svojega 80. leta navdušen smučar na raznih koroških smučiščih, to še posebej rad s svojim najboljšim prijateljem Kvadnikovim Hanzijem in s sinom Igorjem.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.