Cvetka Jenšac, roj. Koren (1932–2025)
Že kot otrok je doživela vso krutost, ki jo zmore človek

Dvajseti april 1942 je bil za celo družino Koren iz Večne vasi najbolj žalosten dan. Skupaj s številnimi koroškoslovenskimi družinami so jo pregnali – očeta Štefana, ki se je, po poklicu tesar, aktivno zavzemal za pravice slovenske narodne skupnosti, njegovo nosečo ženo Lono, roj. Smrečnik, ter 16 mesecev starega sina Štefeja, 12 let in pol starega sina Hinka in devet let mlado hčerko Cvetko. »Tistega dne je bila Cvetka skupaj z bratom Hinkom v šoli,« je na pogrebni slovesnosti v imenu Zveze slovenskih pregnank in pregnancev povedala Micka Opetnik. »Prišli so po oba v šolo, ju odvedli domov in cela družina je morala v izgnanstvo. Taborišče Hesselberg je postalo njihovo prebivališče. Cvetka je tam pretrpela veliko strahu.« 

Najtežji trenutki za Cvetko in Hinka so bili, ko je reševalec odpeljal mamo Lono v bolnišnico in še preden je rodila, so se oglasile sirene. Zdravniki in bolniško osebje je zbežalo v zaklonišče, mamo Lono pa so pustili sámo v porodnih bolečinah. V takih hudih okoliščinah se je 7. junija rodila Cvetkina sestra Nadica. Bilo je za vse veliko veselje, ko se je mama z Nadico v naročju vrnila v taborišče – vodja taborišča pa je nepričakovano povedal, da se smejo Korenovi vrniti domov, ker so se zanje zavzeli očetov delodajalec in bratranci. 

Danes so vsi Korenovi, ki so postali žrtve nacistične nasilne politike, že med rajnimi. Konec marca letos se je poslovila s tega sveta sestra Nadja, por. Srienz ter legendarna zborovodkinja cerkvenih zborov v Globasnici in Večni vasi – dobrih sedem mesecev pozneje, v soboto, 15. novembra, pa ji je v večnost v 94. letu starosti sledila tudi sestra Cvetka.  

Ko so se Korenovi vrnili iz nemškega pregnanstva, je Cvetka zopet šla v šolo, hkrati pa je kot hčerka zavedne koroškoslovenske družine doživela spet hudo ponižanje. Kadar je spregovorila slovensko, so ji okrog vratu obesili tablico z napisom: Sprich Deutsch! In tako ji je ostal tudi pozneje še psihičen pritisk. Ali, kot je zaupala Micki Opetnik v nekem intervjuju: »Ko pride noč, si še danes ne upam sama iz hiše.«

Po osnovni šoli je rajna Cvetka obiskovala gospodinjsko šolo v Šentrupertu pri Velikovcu in se izučila za šiviljo. Kmalu nato se je podala v Švico, kjer je delala in pazila na otroke. Imeli so jo zelo radi in bila je na tem, da bi za zmeraj ostala v tej alpski deželi, ki je še posebej po vojni privabila mnoge ženske iz naših krajev. Cvetka pa se je nazadnje le odločila, da se po enem letu vrne spet v domačo Večno vas.

Doma je prepevala tudi v domačem cerkvenem zboru, kjer se je zaljubila v Pušnikovega Šurša, kmeta iz Podroja. Maja 1962 sta stopila v globaški farni cerkvi pred poročni oltar in si ustvarila družino z otroki Šuršem, Moniko, Karlom, Johannesom in Štefanom. Na kmetiji je bilo veliko dela, rajna Cvetka pa je s pridnimi rokami prijela za vsako delo. Prav tako pa je skupaj z možem Šuršem († 14. oktobra 2024) vzgajala svoje otroke v goreči materinski ljubezni in jim posredovala vrednote, kot so pravičnost, izobrazba, dobrotljivost in ljubezen do slovenskega naroda in materinega jezika. Prav tako je bila zelo gostoljubna, prijazna in radodarna, posebej pa se je veselila tudi vnukinj in vnukov ter pravnukinj in pravnukov.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.