Franci Končan (1940–2026)
Zapustil je neizbrisen pečat na gledališkem področju

Koliko mladih ljudi sem srečaval po skupinah, spremljal njihove prve bralne vaje, interpretacijo besedil in prve korake na odru! Vedno spet me na novo preseneča, kako nas gledališče druži, kako postajamo prijatelji. Povezan sem z njimi, ko opazujem, kako se razvijajo, kako vedno lepše spregovorijo, kako samozavestno nastopajo, kako ustvarjalno delajo vloge in oblikujejo sebe. Sem spremljevalec teh njihovih korakov v odraščanju in zorenju.

22.4.2026 Celovec Klagenfurt Janko Kulmesch

Tako je Franci Končan opisal svoje delo na Koroškem v zborniku, ki ga je Krščanska kulturna zveza (KKZ) izdala ob 20-letnici mladinskega gledališča in lutkovnega ustvarjanja na Koroškem. Kot režiser in mentor gledaliških ustvarjalcev, ki mu je bilo delo z mladino še posebej pri srcu, je zapustil neizbrisen pečat v kulturnem življenju koroških Slovencev. V soboto, 18. aprila, je v Horjulu v Sloveniji za vedno oddal režijsko knjigo, zaprla se je njegova življenjska knjiga v 86. letu starosti.

Franci Končan je pravzaprav slučajno postal koroški režiser. Za igro Odra mladje Hiša tete Barbare (Svetlana Makarovič), s katero je odprl novo poglavje v knjigi mladinskega gledališča na Koroškem, je bil namreč predviden Peter Militarov. Ta pa iz poklicnih razlogov te naloge ni mogel prevzeti, kot je povedal Janko Zerzer v lavdaciji ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, ki sta jo leta 2003 KKZ in NSKS podelila Franciju Končanu ter Tinetu in Bredi Varl. Ta produkcija Odra mladje z izredno nadarjeno skupino gimnazijcev je bila zelo odmevna in tudi nagrajena v Beogradu. Obiskovalci premiere »so imeli vtis, da smo priče nekega gledališkega preporoda« (Janko Zerzer).

Franci Končan je v svojem več kot štiridesetletnem delovanju na Koroškem režiral več kot 80 gledaliških predstav. Vodil je igralske skupine in pripeljal do lepih uspehov pri številnih društvih, mdr. v Svečah, Bilčovsu, Kotmari vasi, Velikovcu, Žitari vasi in Žvabeku. Odmevna je bila tudi serija treh Drabosnjakovih odrskih besedil (Pastirska igra, Pasijon, Igra o izgubljenem sinu), ki je bila za tisoče gledalcev posebno doživetje. Z igralci v Selah je v 20 letih zrežiral 43 predstav in je v teh letihšlo več kot 150 Selanov skozi njegovo gledališko šolo. Naravnost neizbrisne sledove pa je zapustil v Vogrčah, kjer je pri igrah domačega kulturnega društva pred župniščem sodelovala vsa vas, igre pa so pritegnile več tisoč ljubiteljev gledališke kulture.

Poleg režijskega dela je nudil tudi društvom in KKZ raznovrstno strokovno pomoč. Hkrati je bil večkrat s predstavami vabljen na mednarodna gledališka srečanja – nazadnje pa se je počutil, kot če bi bil tudi sam koroški Slovenec.

Francija Končana bomo ohranili v častnem spominu.