Katarina Ogris, roj. Reichmann (1928–2026)
Žalost pri Miklavžu v Bilčovsu 

Mnogi se še radi spominjajo, ko je za kuhinjskim štedilnikom, ob podpori Baštijeve Lojze in Hani Ogris  v bilčovškem gostišču pri Miklavžu skrbela za odlične kulinarične dobrote gospodinja Katarina Ogris, roj. Reichmann – Atri, kot so jo klicali znanci in vaščani. Spominjajo se žene z izrednimi sposobnostmi, delavne, samozavestne, pogumne in družabne, žene, ki ji je ob vsem tem bila zelo pri srcu tudi molitev. Do zadnjega se je trudila za samostojno življenje, kot je na pogrebni slovesnosti minuli torek, 3. februarja, v imenu žalujočih svojcev povedal Rupert Gasser: »Gibala se je in hodila z rolatorjem sem in tja, gor in dol, da ne bi prišla ob noge.« Še nedavno si je kuhala zase ter pekla pogače za vso družino in žlahto. Osrečevati vse, ki jih je imela rada – to ji je bilo v največje zadovoljstvo. 

Toda prišel je tudi zanjo dan, ko ji je Gospodar življenja sporočil: Ko sem videl, da je pot postala predolga, hrib preveč strm in dihanje težko, sem položil okoli tebe svojo roko in rekel: pridi domov. Katarina Ogris, Miklavževa mama, je v četrtek, 29. januarja, v prisotnosti vseh svojcev za vedno zatisnila svoje oči in se podala v raj nebeške topline in radosti.

Luč sveta je zagledala 13. februarja 1928 na Linčijevi kmetiji na Moščenici pri Bilčovsu. Doraščala je s sestrama Mici in Nani ter z bratoma Jozijem in Hanzijem, ki je pozneje postal žrtev ljudomrzne druge svetovne vojne. Njeno življenjsko načelo, da si človek kos življenjskim izzivom le z delom in molitvijo, ji je vdihnil njen oče. Hkrati pa je sama poudarjala, da je bila njena mama izvrstna kuharica in da ji je prav ona posredovala največ kuharskih spretnosti. Poleg tega so rajni Miklavževi Atri osnove za gospodinjenje posredovali v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu.

Na njenem rojstnem domu pri Linčiju so tudi veliko prepevali. Sama je pela pri bilčovškem cerkvenem zboru ter pri bilčovški Bilki, kjer je z veseljem igrala tudi igre. Na njen rojstni dan leta 1955 pa se je zanjo odprlo novo poglavje, ki jo je spremljalo do konca življenja: poročila se je s Hanzijem Ogrisom, p. d. Miklavžem (1928–2016) v Bilčovsu, birtom, kmetom ter poznejšim županom in deželnim poslancem. Ob vsej zakonski ljubezni jo je na začetku mučila skrb, kako bo zmogla delo, saj je sprejela z gostilno, z malo kmetijo in s trgovino velike izzive. Ob tem ji je bila v veliko tolažbo in pomoč tašča Ana (1899–1971), žena legendarnega bilčovškega kulturnika in narodnega politika Janka Ogrisa (1898–1981).

Katarina Ogris je postala tudi mati treh otrok – hčerk Rine in Ani ter sina Hanzija. Svoje otroke je skupaj z možem Hanzijem vzgajala predvsem z zgledom tako pri delu kot tudi pri izvajanju družbenih funkcij. Poleg staršev sta bila pri vzgoji otrok ključni osebi Miklavžev deda in babica, kamor so se lahko otroci vedno zatekali. Politični angažma njenega moža Hanzija je rajna Atri podpirala in redno spremljala. Z velikim zanimanjem je skupaj z možem, katerega smrt leta 2016 jo je zelo hudo prizadela, spremljala tudi razvoj ter šolske in poklicne napredke vnukinj in vnukov ter pravnukinj in pravnukov.

Katarina Ogris je bila razgledana žena, ki je spremljala in komentirala tudi širše družbenopolitične procese. Prav tako pa se je v svoji globoki krščanski solidarnosti in ljubezni čutila povezana z Bogom in ljudmi, živimi in rajnimi.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.