Žalost je objela Olipovo domačijo

Bilo je sredi 80. let prejšnjega stoletja. Anzej Lubas, sin legendarnega vogrškega organista Miheja Lubasa (†2016) in njegove žene Neže (†2022), je poleg dela na domači Olipovi kmetiji igral nogomet v moštvu ASKÖ Šmihel. Ko je s svojim moštvom gostoval v Šentpavlu v Labotski dolini, je bila med gledalci tudi šentpavelska domačinka Gabriele Zech, ki je takrat obiskovala trgovsko šolo v Wolfs-bergu. Olipov Anzej se je vanjo zaljubil na licu mesta. Vnela se je med njima velika ljubezen, ki nikoli ni več ugasnila – dokler ni v soboto, 21. decembra, popolnoma nepričakovano prišla neusmiljena smrt in za vedno vzela možu Anzeju nadvse ljubljeno ženo ter žlahtno življenjsko sopotnico, otrokom Ani, Katarini in Štefanu ljubečo ter skrbno mater, Olipovim ter vogrškemu cerkvenemu zboru pa dragoceno sorodnico, pevko in sovaščanko. Še večer prej je bila z možem, ki je na ta dan obhajal rojstni dan, pri molitveni uri ob smrti sovaščana Maksa Žmauzerja. Po molitveni uri je s svojim možem nazdravila na njegov osebni praznik, prav tako pa sta se spominila Gabijine mame, ki je ravno na ta dan pred dvema letoma umrla. Samo nekaj ur pozneje, malo čez polnoč na soboto, 21. decembra, pa se je Gabi Lubas tudi sama poslovila v večnost.

V teh dneh, v torek, 14. januarja, bi Gabriele in Anzej Lubas obhajala lep osebni praznik – praznovala bi 36. poročni dan. Zakonsko zvezo sta sklenila 14. januarja 1989 in si obljubila večno zvestobo v Šentpavlu v Labotski dolini, v nevestinem rojstnem kraju, kjer je doraščala s starši ter z bratom in štirimi sestrami. Gabrielin mož Anzej ji je od vsega začetka povedal, da je družinski jezik pri Olipu v Vogrčah slovenski in da jim je pri srcu tako knjižna slovenščina kakor tudi domače pliberško narečje. In tako se je njegova izvoljenka Gabriele, katere materinščina je bila nemščina, odločila, da – kot je pred leti zaupala v pogovoru z Novicami – obiskuje pri Engelbertu Wutteju, Rotarjevemu Bertlu iz Pogrč na trgovski šoli v Wolfsbergu tečaj slovenščine, nato pa še trimesečni tečaj slovenščine na WIFI. In ko se je preselila na Olipovo domačijo, je slovenščina, tako knjižna kakor narečna, postala njen glavni pogovorni jezik. Prav tako ji je postalo samoumevno, da je posredovala skupaj z možem Anzejem slovenski družinski jezik vsem trem otrokom.

Zakonsko življenje Gabi in Anzeja je bilo v znamenju velike medsebojne ljubezni. Skupaj sta delala na kmetiji, kjer je rada šla tudi v hlev in pomagala krmiti svinje. Pozneje sta v velikem kurniku skupaj pobirala jajca in jih prodajala. Skupaj sta rada kuhala ter preizkušala nove recepte, hkrati pa sta se navduševala za nogomet. Gabi je pela tudi pri cerkvenem zboru, kjer bo sedaj manjkal njen lepi glas. Prav tako je bila članica živega rožnega venca; zanjo je bilo še posebno važno, da je vsak večer molila skupaj z možem Anzejem. Rada sta se udeleževala izletov z upokojnenci na morje, a je Gabi vsakič po vrnitvi v Vogrče rekla: doma je najlepše.

Sedaj je vogrško pokopališče postalo njeno zadnje počivališče, večnost pa njena trajna domovina – domovina, kjer uživa v toplini nebeškega sonca. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.