Matilda Ratschnig, roj. Sadovnik (1950–2024)
»Vse je dala, da je domačim fajn šlo«

V globini srca so zlati zakladi ljubljene matere,
zaklad ljubezni, ki večno gori v srcih otrok,
zaklad prave sreče, ki ga niti nesreča ni zmogla 
onemogočiti,
zaklad dobrohotnosti, ki je 
širokogrudno podarjal in 
nikoli ni utonil. ( ... )
Ti, draga Tilej, si s Tvojimi zlatimi zakladi
še vedno med nami.
(brat Bernard Sadovnik ob krsti svoje sestre Tilej) 

Luč sveta je Tilka Ratschnig, roj. Sadovnik, Tilej, kot so jo imenovali njeni najdražji, za-gledala 30. decembra 1950 pri Strgarju v Slovenjah nad Globasnico kot prvi otrok Franca in Matilde Sadovnik. Sledile so še njene sestre Pepa, Micej in Bernardka ter brat Bernard. Njihov oče je izhajal iz Peršmanove rodbine in je moral doživeti nepopisno tragedijo družine, kateri se je pred kratkim poklonil avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, hkrati pa je zaželel hčerki Tilej, da bi se spet okrepljena vrnila iz bolnišnice.

Ta želja se ni izpolnila, kruta smrt je bila močnejša kot vsa zdravniška modrost. V ponedeljek, 15. julija, je Tilej za vedno zatisnila svoje oči, je v 74. letu starosti za vedno izdihnila svojo blago dušo.

Tudi rajna Tilej je morala kot devetletna deklica občutiti narodne in socialne krivice na lastni koži. Morala je z družino zapustiti Strgarja, ker je bila prijavljena k dvojezičnemu pouku, delodajalec pa tega ni hotel tolerirati. »Zelo hud udarec za družino,« kot je povedal šmihelski župnik Slavko Thaler na poslovilni slovesnosti v četrtek, 18. julija, v farni cerkvi ob vznožju Sv. Katarine. »Staršem je bilo važno, da se šola tudi v maternem jeziku.« In tako se je za Tilej začelo novo življenjsko poglavje v Podroju pri Globasnici, kjer so starši kupili preprosto kajžo, v katero je bilo treba vložiti mnogo dela in truda. 

Po šolski obveznosti se je Matilda Ratschnig izučila za šiviljo pri Jerneju v Šmihelu in bila nekaj časa zaposlena tudi v tovarni filtrov. Hkrati je spoznala in vzljubila Heinricha Ratschniga, Brčuvovega Hein-richa (†2010) iz Dolinčič v kraljestvu kralja Matjaža. Poročila sta se 8. julija 1973. Preselila se je na Brčuvovo kmetijo, kjer je bila hiša za vsakogar odprta ter gostoljubna in kjer je vladala domačnost tudi potem, ko je Tilej ovdovela. Začetke njunega družinskega življenja sicer ni zaznamovala sreča; prva dva otroka sta že kmalu po rojstvu umrla. Tembolj sta bila hvaležna, da se jima je rodilo še pet otrok: Peter, Kristej, Maria, Betej in Gitka. Tilej se je razdajala za domače, »vse je dala, da je vam domačim fajn šlo« (Thaler). Prav tako pa je bila vesele narave in družabna ter se je še posebej dobro počutila na izletih upokojencev. 

 Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.