Josef Burger (1936–2026)
Vrnil se je v domači kraj, tokrat za vedno

To znano Avsenikovo pesem namenjamo Josefu Burgerju, Krolovemu Pepu, kot so ga klicali v Žvabeku in okolici –  namenjamo očetu in bratu, ki je sicer več kot pol stoletja živel in delal v Nemčiji, hkrati pa ga je vsa leta domotožje vezalo na domači Žvabek. Sedaj se je za vedno vrnil v kraj, kjer je užival otroštvo in mladostna leta. Svoj zadnji zemeljski dom je našel na žvabeškem pokopališču. Tam uživa večni mir in pokoj v družinskem grobu, skupaj s starši in z bratom Fridijem, ki je umrl že kot majhen otrok. V istem grobu počiva tudi njegov svak Werner, ki je bil poročen s Traudi, sestro rajnega Krolovega Pepa.

Pep Burger se je rodil 2. februarja 1936 v Ravšu pri Grebinju. Ko je bil zelo mlad, star komaj 22 let, je izgubil svojega očeta Matthiasa, Krolovega Motlna, s katerim ga je vezala velika ljubezen.  Njegov oče je bil zelo nadarjen in iskan zidar, ki je znal zidati tudi krušne peči. Iz Grebinja so se preselili v  Žvabek, kjer je oče postavil družinsko hišo. V njej je rajni Pep doraščal skupaj  s sestrami Cito (živi v Švici), Eriko, por. Opetnik (†) in znano kot nekdanja »Trachten Erika«,  Pepco (živi v Gradcu), Anej (svakinja Lenarta Katza) in Traudi. Njihov brat Pep je bil prav tako nadarjen zidar in znal po zaslugi svojega očeta zidati tudi  krušne peči. Za zidarja se je v 50. letih prejšnjega stoletja izučil v Pliberku in nato delal na številnih gradbiščih v Avstriji, Švici in Nemčiji. Poleg tega je postal oče sina Matthiasa, ki mu je bil vsa leta skrben oče in ju je do zadnjega vezala velika ljubezen. 

Na začetku 70. let prejšnjega stoletja se je za stalno naselil v Nemčiji. Živel je skupaj s sestro Traudi in njenim možem Wernerjem pod isto streho v mestu Tauberbischofsheim pri Würzburgu. V Nemčiji je tudi hudo zbolel na pljučih, se izučil za strugarja, ko si je opomogel,  pa je še naprej delal na gradbiščih , dokler se ni podal v zasluženi pokoj.

Z južnokoroško domovino je rajni Krolov Pep ostal  tudi v času, ko je bil v Nemčiji, stalno povezan. Ljubil je domače ljudi in jim je vedno rad pomagal, če se je nahajal na Koroškem. Ljubil pa je prav tako domači, slovenski jezik, s katerim je ostal vsa leta povezan tudi kot zvesti naročnik Novic. In če je prišel v svoj domači kraj, je rad prepeval slovenske pesmi. Prav tako pa jih je rad prepeval v Nemčiji, prepeval sam ob spominih na mladost in domače kraje. Ostal je zvest  svojim koreninam, ob vsem tem pa je bil zelo  vesel, ko je leta 2016 postal dedej vnuka Jakoba.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.