Margit Wutti, roj. Lesjak, p. d. Mikul (1962–2026)
V srcih vseh ostaja kot oseba, ki je živela z ljudmi in za ljudi

Vsako slovo je težko. Če pa gre za slovo mame, ki ostaja v spominu kot oseba, ki je povezovala in znala živeti z ljudmi in za ljudi, je slovo še posebej boleče. Sploh še, če gre za trajno slovo od ljubljene osebnosti, ki se je morala vse prerano posloviti od svojih najdražjih, od družine, domače skupnosti ter od vseh, ki so jo poznali ter bili deležni njene srčnosti in ljubezni ter njenega spoštovanja.

Osebnost, ki je znala izžarevati najžlahtnejše življenjske vrline, hkrati pa se je vse prerano morala posloviti v večnost, je bila tudi Margit Wutti, roj. Lesjak. Luč sveta je Margit Wutti zagledala 2. juija 1962, v ponedeljek, 18. maja, pa je komaj po  64 letih za vedno zaspala  v krogu svoje družine in se poslovila v objem nebeškega sonca. 

Margit Wutti je Izhajala iz znane Postranjakove rodbine na Bregu pri Rožeku. Njen oče Ludvik Lesjak je bil znan zagovornik samostojnega političnega gibanja slovenske narodne skupnosti in je EL Rožek, predhodnico sedanje Rožeške liste (RL), zastopal več let v rožeškem občinskem svetu. 

Po treh sinovih se je  Postranjakov gospodar še posebej veselil rojstva hčerke Margit, ki je nato doraščala skupaj s petimi brati in se morala prilagoditi tudi njihovim interesom. To velja predvsem za igranje nogometa, ko je v prostem času skupaj z brati  rada brcala žogo na travniku pred domačo hišo. Zanimanje in strast do nogometa je obdržala do konca svojega življenja in z veseljem spremljala tekme, pogosto tudi še pozno v noč. Kot otrok pa je tudi veliko pomagala doma, predvsem svoji mami v gospodinjstvu. Prav tako je veliko časa preživela s svojo babico. Pogosto sta skupaj hodili do kapelice na Bregu, kamor se je rada vračala še pozneje.

Po ljudski šoli v Rožeku in glavni šoli v Vrbi je Margit Wutti obiskovala še triletno šolo pri šolskih sestrah v Šent­petru pri Šentjakobu. Po zaključku šolske izobrazbe si je zelo želela postati vzgojiteljica v otroškem vrtcu ali otroška medicinska sestra. Toda njen oče ji tega takrat ni dovolil. Poskrbel ji je delo pri odvetniku Janku Wiegeleju v Beljaku, legendarnem, a vse prezgodaj umrlem predsedniku ŠD Zahomec. V odvetniški pisarni se je zelo dobro počutila in odkrila svoje sposobnosti. Nato se je zaposlila na občinskem gradbenem uradu v Bekštanju, upokojila pa se je kot sodelavka podjetja Ropac v Beljaku.

Prav tako je rajna Margit bila sotrudnica pri ustanovitvi KD Peter Markovič v Rožeku leta 1979, kjer so jo izvolili tudi za prvo tajnico in je to funkcijo izvajala več let. Svojega bodočega moža Jozija Wuttija pa je spoznala pri Ročičniku v Ločah, ko je pospremila svojega bratranca Aleksa Schusterja na kulturno prireditev. Kmalu sta se zaljubila. Ob božiču, 27. decembra 1986, je sledilo poročno slavje. Postala je mati hčerk Lene, Valentine in Sare ter sina Davida.  Materinsko ljubezen je pisala z zlatimi črkami. Z možem Jozijem sta si iz kmetije pri Mikulu, domačije z bogato zgodovino, ustvarila dom, kjer sta z odprtim srcem sprejemala obiske in turiste. Veliko energije sta vlagala v ohranitev kmetije in jo postopoma prilagajala sodobnemu času. Poleg tega je bila dejavna v kulturnih društvih, farnem svetu, pevsih zborih in v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ledincah, v katerem je po ustanovitvi leta 1998 delala tudi kot pomočnica.

Margit Wutti bomo ohranili v lepem spominu.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.