Srečno, Perzej! Prezgodaj si odšel.

Mnogi se še dobro spominjajo legendarnega zbora graških študentov, ko ga je vodil Jožko Kovačič, za njim pa Aleks Schuster. Med pevci prve ure je bil tudi Joža-Pepej Srienc ali »Perzej«, kot so mu radi pravili gimnazijski sošolci ter številni prijatelji. Do danes nepozabni so njegovi nastopi, ko je, po naravi velike postave, kot solist začel peti pesmi »Veseli Ribnčan« ter o »12 razbojnikih«. Ko je začel peti, ga je strmo gledala vsa dvorana, na koncu pa je nagradila solista Srienca od samega navdušenja z bučnim aplavzom. Jožu Sriencu, ki se je poklicno zaposlil v naravovarstvenem oddelku štajerske deželne vlade, pa niso bile pri srcu samo slovenske pesmi. Zelo rad je vandral tudi po gorah in rajžal po svetu. S Tončem Mallejem, ki je bil z njim do zadnjega prijateljsko povezan, ga je pot zanesla med drugim v Vietnam, Etiopijo, Myanmar (Burma) ter s trans-sibirsko železnico skozi vso nekdanjo Sovjetsko zvezo. Redno je hodil v gore doma in v Sloveniji, s svojim prijateljem Foltom Lausseggerjem, ki je izhajal iz Žakove rodbine v Slovenjem Plajberku in bil med prvimi maturanti Slovenske gimnazije, pa se je večkrat podal tudi peš na romanje v Marijino Celje (Maria Zell) na Zgornjem Štajerskem. 

V soboto, 28. decembra, se je Joža Srienc za vedno podal na svojo zadnjo rajžo. Za njegovo družino z ženo Katarino in s sinovoma Alexandrom in Igorjem je bila njegova smrt v 81. letu starosti nepopisno krut udarec. Vse prezgodaj se je od nje za vedno poslovil ljubeč mož in oče – mož in oče s plemenitim srcem, ki je pisal besede družinska ljubezen, poštenost in zanesljivost z zlatimi črkami, prav tako pa gostoljubnost in odkrito prijateljstvo. Luč sveta je Joža Srienc zagledal 19. februarja pri Luknarju v Žvabeku. Doraščal je v družini svoje matere Lonce, roj. Steharnik, in očeta Stanka Srienca, brata legendarnega šmihelskega župnika, ki sta vodila trgovino in gostilno. Leta 1954 je tedanji obirski župnik Ignac Županc prepričal očeta Stanka, da odpre trgovino in gostilno pri Podršniku na Obirskem. Za Obirčane je namreč takrat bila najbližja trgovina v dokaj odmaknjeni Železni Kapli. S trgovino pri Podršniku je Obirsko hkrati postalo za sina Pepeja in njegovo sestro Vido ter brate Otta, Marjana (†1997) in Izidorja druga domovina – dokler ni bil Pepej po smrti očeta Stanka leta 1970 skupaj s sestro Vido in z bratoma Marjanom in Izidorjem izgnan iz novo zgrajenega družinskega doma. Toliko bolj je rajni Joža bil srečen, ko je leta 1972 stopil s svojo izvoljenko Katarino Kordež, Kukmanovo iz Male vasi, v idilični cerkvi na Humcu pred poročni oltar in si nato ustvaril v Gradcu lasten dom in družino. Sedaj je njegov zadnji dom postalo pliberško pokopališče, kjer ga bodo v soboto, 18. januarja, po maši (14.00 v pliberški farni cerkvi) pospremili k zadnjemu zemeljskemu počitku. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.