Sonja Starz (1976–2026)
»Srečno, naš sonček« 

»Za nas je in bo za vedno ostala naš sonček življenja.« S temi besedami sta se poslovila sin Fabio in hčerka Tabeja od svoje mame, starša Irene in Franc od svojega otroka ter Alfred in Stefan od svoje sestre Sonje Starz, ko so jo minuli petek, 23. januarja, po maši zadušnici pospremili na škocjanskem pokopališču k zadnjemu zemeljskemu počitku. Poslovili so se od sončka, ki je vse prerano, za vedno nehalo osrečevati s svojimi toplimi žarki srca svojih najdražjih. 

Po ljudski šoli v Škocjanu je Sonja Starz obiskovala Slovensko gimnazijo, nato pa Dvojezično trgovsko akademijo, kjer je tudi maturirala. Po ločitvi od življenjskega partnerja je v lastni hiši skrbela sama za otroka Fabia in Tabejo. Konec maja letos, v mesecu, ko opevamo prebujanje narave in se obhajajo šmarnice, pa bi Sonja obhajala 50-letnico življenja. 

Žal je prišlo vse drugače. Ni ji bilo namenjeno, da bi premagala raka, bolezen, za katero je izvedela že leta 2011. Sledile so operacije, kemoterapije, obsevanja in drugi zdravniški posegi. Bila so tudi leta, ko je uživala zdravje in ko je upala, da se ji bo zdravje spet vrnilo. Toda vrnila se je kruta bolezen in jo privezala na voziček. Kljub temu se je še naprej hrabro borila in je še po možnosti skoraj vsa dela opravljala sama. Nikoli ni tarnala in če ji ni šlo dobro, je na tihem prenašala svoje bolečine. Dokler ni prišel za vse svojce nepopisno žalosten trenutek, trenutek, ko doživiš, da »ni več tako, kot je bilo«: v ponedeljek, 19. januarja 2026, je Sonja Starz v celovški bolnišnici mirno zaspala, je za vedno zatisnila svoje oči in se podala v objem nebeškega sonca.

Z njeno smrtjo je za vedno utihnil njen glas, s katerim je osrečevala vse domače in vse ljubitelje domačega petja ter odrske dejavnosti. Kot talentirana pevka je pela pri otroškem zboru Škocjan in sodelovala kot igralka pri raznih odrskih predstavah, npr. skupaj z očetom pri igri »Župnik in ciganka«. Dolga leta je, dokler je mogla, pela pri pevski skupini Nomos. Prav tako so jo domačini cenili zaradi njenih odličnih tort, ki jih je naredila ob raznih dogodkih. V času, ko je bila zdrava, je zelo uživala tudi v športu, rada je hodila na morje in se zelo dobro počutila v družbi prijateljev in znancev. 

Na predvečer pogrebne slovesnosti, ki jo je vodil škocjanski župnik Mirko Isopp ob asistenci Jožeta Andolška, sta ji zadnjič, v slovo zapela pevska skupina Nomos in MoPZ Vinko Poljanec. Na dan pogreba pa so v mrtvašnici žalni gostje zadnjič slišali lepi glas Sonje Starz, ko je zapela pesem »Rožic ne bom trgala«, posneto na CD. Prav tako pa so zaigrali tudi pesem »En ptičej je priletel«, kjer je solist njen oče.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.