Janko Gröblacher (1951–2026)
Srečno, Janko! Zelo te bodo pogrešali.

Leta 2019 se je Janko Borut Gröblacher, rojen 29. septembra 1951, zadnjič udeležil srečanja gimnazijskih kolegov, ki so z njim leta 1970 zaključili Slovensko gimnazijo. Organizator srečanj Stefan Lesjak ga je tudi letos ob novem letu povabil na srečanje. Janko je moral odpovedati. Bil pa je, se spominja Stefan Lesjak, optimističen, da se bo zdravje izboljšalo, kot je upala tudi njegova sestra Milena, por. Sat­tmann, da bo lahko še dolgo povezana s svojim bratom. Na koncu je bila vsa zdravniška umetnost zaman: v ponedeljek, 29. junija, mu je srce za vedno odpovedalo v 75. letu življenjskem letu. Vsi, ki so ga poznali, še posebej pa njegovi najbližji sorodniki in potomci, ga bodo sedaj zelo pogrešali. Pogrešali  njegovo neverjetno znanje, lepo igranje harmonike, njegov odličen bariton, njegov smeh, predvsem pa njegovo ljubezen, dobrosrčnost in velikodušnost.

Janko Gröblacher, sin Janka Gröblacherja st. († 1974) ter njegove žene Milene († 1998), nekdanje dolgoletne predsednice Zveze slovenskih žena (ZSŽ), je izhajal iz Škocjana. Njegova druga domovina je postala vinorodna občina Rohrendorf pri Kremsu/ Donau. V bolnišnici Krems je bil izredno angažiran in priljubljen patolog; prav tako je bil vojaški zdravnik in reševalec s helikopterjem. Še posebej pa so mu bili pri srcu njegovi otroci Clara, Simon in Julia, ki so se naučili, Clara perfektno, tudi slovenščine. Zelo pa bo manjkal tudi sorodnikom na Koroškem, predvsem sestri Mileni in njeni družini.  

Srečno, Janko! Odpočij se in uživaj v »kraju vseh krajev, v maju vseh majev« (Tone Kuntner).