
Vidim tvoj obraz,
slišim tvoj glas,
še tvoj vonj mi je znan,
ko sprašujem zaman ...
Zakaj te več ni?
Le spomin še živi ...
Dan v marcu 2023, ko sta starša Annemarie in Sandi Mak prvič izvedela, da je njun sin Gabrijel zbolel za kruto boleznijo, je moral biti zanju nepopisno hud. Prav tako za Gabrijelovega brata Nicolo in Davida. Dokler ni prišel trenutek, ko je umrlo tudi zadnje upanje – ko so izvidi magnetne resonančne spektroskopije na pregledu v Gradcu pokazali, da ima Gabrijel le še nekaj dni, kvečjemu nekaj tednov življenja. Ko je mama prejela to diagnozo in se vrnila z Gabrijelom z zadnjega usodnega pregleda iz Gradca, je imela tudi sama hud glavobol. V tem trenutku Gabrijel ni mislil na svoje bolečine, temveč na to, kako bi potolažil svojo mamo. Položil ji je roko na čelo in ji povedal, da jo bo imel tako dolgo na čelu, dokler ne izgine glavobol. In to, čeprav so bili zadnji dnevi tudi zanj zelo hudi, ko so začele odpovedovati njegove telesne funkcije, druga za drugo – dokler se ni v sredo, 13. januarja, srce za vedno ustavilo.
Gabrijel Mak je bil, kot je povedal novomeški škof Andrej Saje pri maši zadušnici v sredo, 17. januarja v Selah, skromen v mislih in dejanjih. Starši pa so Gabrijelu namenili poslovilne besede:
»Rad je hodil v otroški vrtec, kjer je previdno opazoval, kaj delajo drugi otroci, rad je bil med otroki sam. Ko se je človeku odprl, mu je podaril celo srce. Ljubil je živali, hodil k ovčkam, jih krmil in božal. Ob sebi je imel mamo, zmeraj in povsod. Mamin nasmeh, mamine nežnosti so ga osrečevale.« Srčno rad se je ukvarjal s športom in bil velik navijač nemškega kluba Bayern München.
Srečno, Gabrijel! Počivaj v miru v objemu večne radosti in nebeškega veselja.
Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi