Spominjanje je pisal z veliki črkami

Ko pride dan, da jaz umrem,
mi dajte venec rož spleten.
Iz rožmarina zelen´ga
in nageljna rudečega.
Ob grobu pa zapojte mi,
slovenska pesem naj doni.
Še enkrat bi jo slišal rad,
ko me objel bo groba hlad.

Ko je Jože Partl v nedeljo, 10. aprila 2016, po 37 letih predal vodenje Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) oz. pregnancev Gregeju Krištofu, so ga Novice povabile na pogovor in ga med drugim vprašale, kakšne posledice pregnanstva čuti še danes. Njegov odgovor je bil:

Pozna se mi, da sem zelo živčen. Še posebej, odkar sem postal star 60 let, mi na vsakem pogrebu, na katerem se v imenu ZSI poslavljam od pregnanca, pridejo solze. Bolj ko dozorevaš, bolj čutiš bol, ki so jo doživeli starši.  

Kot dolgoletni predsednik ZSI si je Jože Partl, katerega oče se je z rožanskih Mač poročil na podjunsko Bistrico pod Matjaževo Peco, pridobil izredne zasluge za ohranjanje spomina na ta kruti čas in za podporo sotrpinom. Za vse to se mu je na pogrebni slovesnosti v petek, 26. januarja, pod vodstvom šmihelskega župnika Slavka Thalerja iskreno zahvalil tudi njegov naslednik Gregej Krištof. 

Med mejniki Partlovega delovanja na čelu predstavniške organizacije slovenskih pre-gnank in pregnancev je, kot je sam poudaril, »med drugim zgodovinska pridiga krškega škofa Aloisa Schwarza ob 70-letnici pregnanstva, ko je prosil pregnance za odpuščanje Cerkvi«. Hkrati je Partl vedno opozarjal slovenske organizacije, da naj delujejo složno, zavedajoč se, da notranji prepiri koristijo samo tistim, ki jim je enakopravnost slovenske narodne skupnosti trn v peti. Ali kot je v pogovoru z Novicami poudaril: 

Razočaran in nažrt sem bil, če so pristaši ene organizacije napadali drugo in obratno. Moje geslo je vedno bilo: ohraniti složnost in ne diskvalificirati drugače mislečih.

Za složnost in odločno zavzemanje za enakopravnost in blagor vseh občank in občanov si je Jože Partl, ki ga je s Fricem Kumrom vezalo živ-ljenjsko prijateljstvo, zavzemal tudi kot občinski politik – za kar se mu je v imenu občin Pliberk in Bistrica, EL Pliberk, REgi Bistrica, SJK in kmetijske zbornice s pretresljivimi besedami zahvalil zbornični svetnik Štefan Domej. Prvič je bil izvoljen v pliberški občinski svet leta 1973, potem ko so združili Pliberk in Bistrico. Mnogi se še dobro spominjajo njegovih jasnih in odločnih besed, če je šlo za enakopravno narodno sožitje v deželi ob Dravi. Prav tako mu je bilo zelo pri srcu kmetijstvo in je bil na predlog SJK leta 1996 imenovan za ekonomskega svetnika. Pozneje je bil tudi občinski predstojnik in si pridobil za rešitev vprašanja vode trajne zasluge. Ko je leta 1991 postala bistriška občina spet samostojna, je bil do leta 1994 podžupan. Leta 1994 se je poslovil iz občinske politike in po več letih na predlog pod-župana Vladimirja Smrtnika postal častni občan.

V torek, 23. januarja, je Gospodar življenja Jožetu Partlu za vedno zaprl življenjsko knjigo v 87. letu starosti. Ohranili ga bomo v častnem spominu.

Vsem žalujočim, zlasti vdovi Erni, ki mu je bila vsa leta zgledna in ljubeča sopotnica, ter otrokom Mateji, Erni in Josu z družinami velja iskreno sožalje.