
Kljub žalosti, ki nas napolnjuje ob njegovem slovesu, ga smemo na njegovi zadnji poti spremljati z občutki hvaležnosti za vse dobro, kar je v svojem zemeljskem življenju storil, in v upanju na ponovno srečanje pri Bogu.
(župnik Slavko Thaler)

Mnogo ljudi se s hvaležnostjo spominja na Jozija Schorlija, ker so bili deležni njegove pomoči. Kot sposoben in vešč električar jim je rad pomagal, med drugim priljubljeni globaški pekarni Greiner, in to ob vsakem času in v vsaki časovni stiski.
Predvsem pa je bil izredno ljubezniv in skrben mož svoji ženi Marjani ter oče otrokom Roswithi, Francu, Alfredu, Klaudiji in Rudolfu. Še posebej pa so mu bili pri srcu njegovi vnukinje in vnuki in je zelo užival v njihovi družbi.
Sedaj Jozi Schorli ne more več izžarevati svoje ljubezni in dobrosrčnosti svoji družini, ne more več pomagati vsem tistim, ki potrebujejo njegovo pomoč: v torek, 27. maja, je po dolgi in težki bolezni za vedno zatisnil svoje oči in se podal na zadnjo rajžo tja, kjer ni ne trpljenja ne bolečin, tja, kjer vlada samo še osrečujoča nebeška toplina. Za žalujoče, ki so izgubili žlahtnega očeta in in dobrega prijatelja, pa ostane le še tolažba, da ga bodo ohranili v častnem spominu. Ali, kot so žalujoči svojci zapisali na osmrtnici:
Za dobroto tvojih rok
ostala je beseda hvala,
ki v srcih bo ostala,
in večno lep spomin na te.
Rajni Jozi se je rodil 4. marca 1951v Železni Kapli in je do šestega leta odraščal v Lepeni pri Peternelu. Nato je njegov oče kupil hišo v Železni Kapli, kamor se je preselila vsa družina. Bilo je osem otrok, danes pa živita samo še Danica in Albert. Alberta poznamo tudi kot angažiranega vodjo omizja podjunskih muzikantov ter kot člana legendarne Korenike, ki je nedavno s smrtjo Alberta Krajgerja izgubila dušo ansambla. Rajni Jozi se je pri podjetju Luschnig izučil za električarja, se nato zaposlil pri podjetju AEG, od leta 1975 pa do upokojitve leta 2011 je bil obratni električar (Betriebselektriker) pri podjetju Mahle-Knecht Filterwerk v Šmihelu.
Tudi v privatnem oziru je rajni Jozi Schorli zapustil trajne sledove. Februarja 1972 je spoznal in vzljubil svojo bodočo ženo Marjano, roj. Ošep, ki je prišla iz Slovenije. Civilno sta se 30. decembra 1972 poročila v Železni Kapli, cerkveno 6. julija 1973 v Globasnici. Postal je oče petih otrok, preselila sta se v Podjuno v globaški fari, kjer sta imela najprej stanovanje, nato pa si z veliko pridnostjo zgradila lastno hišo, ki je postala žlahten in prostoren dom za vso družino – dokler globaško pokopališče ni postalo njegovo zadnje zemeljsko počivališče.
Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.
Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi