Hanzi Millonig (1933–2026)
Slovo od očeta z zlatim srcem za svojo družino in občino

Za nekdanje učiteljske kolegice in kolege je bila vest, ki jih je dosegla na letošnji novoletni dan, zelo žalostna, ko so izvedeli, da je v 93. letu starosti umrl njihov nekdanji kolega Hanzi Millonig, upokojeni ljudskošolski ravnatelj iz Drašč. S še posebno globoko žalostjo v srcu pa so sprejeli smrt svojega očeta njegovi otroci Hanzi, Peter in Tomo z družinami. Imeli so sicer milost, da so lahko dolgo uživali njegovo očetovsko ljubezen, in vendar: vsako trajno slovo, neodvisno od časa in starosti, je kruto, težko in žalostno.

Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)

Hanzi Millonig se je rodil 8. aprila pri Kumrču v Draščah na Zilji. Doraščal je v vojnem in povojnem času, v času vsestranskega odrekanja. Ta čas je zapuščal sledove v vsem njegovem življenju. Tudi njegovo šolsko dobo so zaznamovali vojni dogodki. Ko je po 4. razredu ljudske šole v Gorjanah začel obiskovati gimnazijo v Beljaku, je moral gimnazijsko šolanje prekiniti, ker so zavezniška letala bombardirala železnico in kolodvor, zato so ga njegovi starši prijavili na glavno šolo v Podkloštru. A tudi Podklošter so bombardirali, Hanzi Millonig pa se je moral drugič odpovedati nadaljnjemu šolanju. Tako se je vrnil v Gorjane, kjer ni bilo nevarnosti, da bi bili izpostavljeni bombardiranju. V Gorjanah je nadaljeval ljudsko šolo na višji stopnji, dokler ni leta 1947 prestopil v 3. razred glavne šole v Podkloštru. Pogoj je bil, da je uspešno opravil sprejemni izpit.

Ko je glavno šolo zaključil, je bil prvotni načrt, da se bo pri celovškem stricu Fischu izučil za tapetnika. Z besedami »fant je zelo brihten, šolanje naj nadaljuje« je na srečo učitelj prepričal njegovo teto, da naj se posveti nadaljnjemu izobraževanju v Celovcu. In tako je po obisku pristojne izobraževalne ustanove LBA postal učitelj – po tem, ko se mu zaradi manjkajočih finančnih sredstev ni izpolnila želja, da bi se vpisal na dunajsko univerzo.

Poklicna pot rajnega Hanzija Milloniga se je začela v Selah. Ko je potrkal na šolska vrata, jih je odprla mlada učiteljica, v katero se je zaljubil že ob prvem pogledu v njene oči. Tudi njegova poznejša poklicna postaja na Djekšah ni mogla zaustaviti te ljubezni: po dveh letih je postala njegova mlada kolegica Stana, po rodu Ljubljančanka († 2006), njegova zakonska žena. In ko je postala ljudska šola Kazaze Hanzijeva naslednja poklicna postaja, je njegova žena skrbela za sinova Hanzija in Petra.

Pojdem v kraj vseh krajev, v maj vseh majev ... (Tone Kuntner)

Leta 1958 sta se oba zakonca vrnila v Gorjane, kjer se je rodil še tretji otrok, sin Tomo. Skoraj 20 let sta na ljudski šoli skupaj poučevala. In ko so leta 1976 šolo razpustili, je Hanzi postal ravnatelj v Šentjakobu, njegova žena pa je poučevala na Bistrici na Zilji. Hkrati je Hanzi Millonig kot podžupan občine Straja vas vrsto let nesebično pomagal vsem občanom, neodvisno od njihove strankarske pripadnosti. Prav tako je vodil DS dvojezičnih učiteljev okrajev Beljak in Šmohor. Bil je tudi član komisije za dvojezični učni načrt in je sodeloval pri aprobaciji dvojezičnih knjig pri ministrstvu za pouk. 

Ljubezen do družine je Hanzi Millonig pisal z zlatim srcem. Sedaj uživa večni mir in pokoj. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.