Otto Kersche, p. d. Jostič (1936–2023)
Slovo od očeta z dobrim srcem

Rad si imel ljudi okrog sebe,
jih razveseljeval in spoštoval,
sovraštva in zlobe nisi poznal.
Toda ni besed več tvojih
in več stiska tvojih rok,
ostal je nate spomin,
a ob spominu trpek jok.  

V petek, 19. januarja, bi Otto Kersche, p. d. Jostič, v Svečah, praznoval 88. rojstni dan, a ni imel te milosti. V petek, 8. decembra lani, mu je kot velikemu ljubitelju Marije in krščanske vere Gospodar življenja za vedno zaprl živ-ljenjsko knjigo, se je Jostičev oče za vedno poslovil od svojih najdražjih, še posebej od hčerke Gabi in sina Jozija z družinama. Poslovil pa se je tudi od brata in sorodnikov, prav tako pa od sosedov, prijateljev in znancev, ki ga bodo sedaj zelo pogrešali. Jostičev Otto je namreč, poleg ljubezni in skrbi za družino, pisal besede gostoljubnost in sosedska pomoč z zlatimi črkami. Vedno se je zelo razveselil obiskov in je goste pogostil z velikim veseljem. Ljubil je pogovore v prijetni domači družbi, in če je nekdo potreboval pomoč, je brez obotavljanja izpolnil njegovo željo – kot je bil tudi z vsem srcem aktiven član  domačega gasilskega društva.

Rojen kot najmlajši od šestih otrok Margarete in Jožefa Kersche je doraščal v zelo ubožnih razmerah. Že zelo zgodaj je moral služiti kruh v nekdanji tovarni Jungfer, kjer je imel še posebej opraviti s svincem. Temu primerno hude so bile zdravstvene posledice in se je zaradi tega moral tudi predčasno upokojiti. Toda ostali so mu njegova družina, majhna kmetija in gozd. Prav tako zanimanje za zgodovino in za dnevna dogajanja doma in po svetu. Še posebej močno se je čutil povezanega tudi s kmečkim delom in s svojim gozdom. Ali kot so svojci zapisali na osmrtnici:

Hodim čez polja, travnike in skozi gozd ter zadnjič čez dvorišče. Lepo je biti kmet.

Za življenjsko sopotnico si je izbral Rezi Januš, sestro pesnika in slikarja Gustava Januša, s katero si je ustvaril lasten dom in družino s štirimi otroki. Danes živita le še otroka Gabi in Jozi, medtem ko je prvi sin Otto umrl že kot dojenček, sin Gustav pa aprila 2021 v komaj 52. letu starosti. In ko je aprila 2020 umrla njegova ljubljena žena Rezi, je bilo to zanj, kot če bi se mu podrl ves svet. Bolezenske težave so nato postale vedno večje, na srečo pa je bil je deležen čudovite podpore svojih otrok – dokler ni prišel trenutek, ko se je moral podati na svojo zadnjo rajžo v objem nebeškega sonca.

Pogrebno slovesnost v ponedeljek, 18. decembra 2023 je vodil župnik Igor Krašna, ob množični udeležbi žalnih gostov in pevski spremljavi domačega cerkvenega zbora z organistom Damjanom Oitz-lom na čelu ter Bernarde Fink in moškega kvarteta iz Podgorij – pokopališče v Svečah pa je postalo njegovo zadnje zemeljsko počivališče. 

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.