Magdalena Kulnik, roj. Maierhofer (1951–2025)
Slovo od matere z zlatim srcem

Te besede so žalujoči otroci Daniela, Magdalena in Roman z družinami namenili svoji mami Magdaleni Kulnik, roj. Maierhofer, ob njenem zadnjem slovesu od svojih najdražjih. V sredo, 26. marca, ji je Gospodar življenja za vedno zaprl življenjsko knjigo in jo v 74. letu starosti odpoklical k sebi v raj večnega miru in nebeške radosti.

Luč sveta je Magdalena Kulnik zagledala 18. julija 1951 na Muškavi. Rodila se je kot najmlajši otrok od šestih staršem Ceciliji, ki je prihajala iz Slovenj Gradca v Sloveniji, in Jakobu Maierhoferju. Po ljudski šoli v Bilčovsu je obiskovala triletno poklicno šolo in jo julija 1968 zaključila z zelo dobrim uspehom.

Zelo dobro se je uveljavila tudi kot sodelavka trgovine s tekstilom in volno v Celovcu, kjer je bila zaposlena med letoma 1968 in 1976. Zelo so jo cenili lastniki trgovine, ker je bila zelo zanesljiva ter znala z dobrimi nasveti odlično oskrbovati stranke. Zelo so jo cenile stranke same, ker je bila do njih nadvse prijazna in dostopna, prav tako pa je bila zelo cenjena kolegica, ki je med drugim v veliko zadovoljstvo lastnikov znala tudi potrpežljivo in umirjeno usmerjati in spodbujati vajence.

Leta 1975 se je za Leni Kulnik začelo novo življenjsko poglavje: poročila se je na kmetijo pri Pipanu v Želučah, kjer je Hanzi Kulnik postal njen življenjski sopotnik. Poroka je bila v Bilčovsu, slovesno poročno slavje v Domu v Tinjah. Ustvarila sta si družino s tremi otroki, katerim sta omogočila varno in ljubeče odraščanje. Rajna Leni je pisala skrb in predanost do družine in kmetije z zlatimi črkami in se je marsičemu odrekla, da bi zagotovila dobrobit družine. Soočala se je tudi s številnimi zahtevnimi situacijami, ki zapuščajo sledi, tako fizične kot psihične. Z zgledno in občudovanja vredno samoumevnostjo ter ljubeznijo je oskrbovala svoje sorodnike, pozneje tudi svojega moža Hanzija, ki se je leta 2012 vse prerano poslovil s tega sveta in umrl v njenem naročju. 

Svojo moč je črpala iz globoke vere. Dajala ji je oporo in zaščito, kot dolgoletna aktivna članica bilčovškega župnijskega sveta pa je bila tudi temeljni steber domače farne skupnosti. Njena družina, prav tako pa prijatelji in znanci, jo opisujejo kot altruistično ženo, ki je vedno rada priskočila na pomoč. Odlikovala jo je izredna gostoljubnost, dobrosrčnost in velikodušnost, preprosta pobožnost, nevsiljivost in zadržanost, pa tudi kritično razmišljanje.

 Vsem žalujočim, še posebej otrokom Danieli, Magdaleni in Romanu z družinami velja naše iskreno sožalje.