Florjan Kordesch (1953–2026)
Prišel domov, tokrat k trajnemu počitku

V ponedeljek, 4. maja, na dan sv. Florjana, je še praznoval god v  prijetni domači družbi.  Dan navrh pa je kot blisk z neba udarila vest, da Florjana Kordescha ni več med njegovimi najdražjimi. Vse prerano, v komaj 74. letu starosti, se je poslovil v večnost, se podal na svojo zadnjo rajžo v kraljestvo večnega miru.

Rajni Flora, kot so mu pravili domačini,  je bil drugi od treh sinov Ruahove rodbine v Podjuni, rojen 16. januarja 1953 v družini Ivanke in očeta Blaža Kordesch.  Kot dojenček je bil zelo bolan, a se je lahko na koncu le opomogel, in to predvsem po zaslugi odličnega dolgoletnega pliberškega zdravnika Ericha Fritzerja (1917-2018). Pozneje si je kot otrok zelo želel, da bi postal kuhar. Ni se mu izpolnila ta želja, preveč neobičajna je bila v tistih časih za kmečkega sina. Izobraževal se je v triletni slovenski strokovni kmetijski šoli v Podravljah za kmeta in jo zaključil leta 1971. Nekaj časa se je posvetil tudi lovstvu, a mu zelena bratovščina ni bila tako blizu kot njegovemu očetu ter bratoma Blažu in Hubertu. 

Po kmetijski šoli je prišlo drugače kot predvideno: zamenjal je v 70. letih prejšnjega stoletja poklic ter postal šofer avtobusov in tovornjakov. Mnogo let je delal tudi pri dobrolskem podjetju Sienčnik in tako potoval domala po vsem svetu.  V 80. letih  prejšnjega stoletja pa je spet zamenjal poklic in postal  odkupovalec lesa za tovarno celuloze Obir na Reberci. V tem poklicu je ostal do upokojitve.

V 70. letih prejšnjega stoletja je spoznal in vzljubil svojo bodočo ženo Anito, ki je postala, ko je bila mlada komaj 25 let, vdova z dveletnim sinom Güntherjem. Njegova življenjska sopotnica je izhajala iz Dumpelnikove rodbine v Grabljah ob avstrijsko-slovenski meji, iz katere je izhajal tudi Lovro Potočnik, legendarni povojni predsednik SPD Edinost-Pliberk. V Podgradu ob Klopinjskem jezeru sta zgradila lastno hišo ter postala starša hčerke Tanje in sina Floriana.

Rajni Ruahov Flora je bil ponosen Slovenec z mehkim srcem. Če je šlo za to, da je treba braniti pravice slovenske narodne skupnosti, pa je lahko bil tudi zelo trd in odločen.  Prav takoje bil ponosen dedek svojim šestim vnukom. Slovenska kultura  mu je veliko pomenila in jo je aktivno podpiral, mdr. kot pevec škocjanskega moškega zbora Vinko Poljanec.  

Zadnje zemeljsko počivališče Florjana Kordescha je postal družinski grob na globaškem pokopališču, v fari, kjer je rajni Ruahov Flora zagledal tudi luč sveta.  Tako se je spet vrnil domov, tokrat za vedno, k zadnjemu zemeljskemu počitku.
Hkrati pa se mu bo izpolnila tudi želja, ki smo jo brali na osmrtnici njemu v zadnje slovo: 

Če pomislite name, ne bodite žalostni. Pogovarjajte se o meni in se upajte tudi smejati. Pustite me med vami sedeti, tako, kakor sem imel prostor v življenju.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje