Tine Varl (1940–2025)
Poslovil se je oče lutkarstva 

Pred 50 leti, 18. aprila 1975, je bila premiera, ki je gotovo šla v zgodovino slovenskega igralstva na Koroškem. Takrat se je prvič predstavila lutkovna skupina Koroške dijaške zveze (KDZ) z igro Kozika Lizika. Predstavo je kot režiser vodil Tine Varl iz Maribora in je od takrat skupaj z ženo Bredo nepretrgano delal z mladimi koroškimi Slovenkami in Slovenci. Lutkovni skupini KDZ so sledile Lutke mladje, lutkovna skupina dunajskih študentov, Pikce na Ziljski Bistrici, lutkovne skupine šmihelskega društva ter lutkarji celovškega kulturnega društva, ki bodo letos proslavili 35-letnico delovanja. 

Januarja 2003 sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev Tinetu Varlu in njegovi ženi Bredi podelila Tischlerjevo nagrado. Še v istem letu pa je Tineta doletela kruta bolezen, od katere si nikoli več ni prav opomogel – dokler se ni v petek, 8. avgusta, v 86. življenjskem letu za vedno poslovil od svojih nadražjih.

Lutke so Tineta Varla, rojenega 3. maja 1940, spremljale vse delovno življenje. Postavil je lutkovnemu gledališču temelje v rodnem Mariboru; soustanovil ga je leta 1974 in ga med letoma 1991 in 1998 vodil tudi kot direktor in umetniški vodja. Prav tako je ustanovil Poletni lutkovni festival. Od 60. let je organiziral letna selektivna srečanja amaterskih in poklicnih lutkarjev in s svojim delom veliko pripomogel k profesionalizaciji ter popularizaciji lutkarstva na sončni strani Alp ter še posebej na slovenskem Štajerskem. Leta 2003 je zapisal v reviji Otrok in knjiga: »Lutkovna dejavnost severovzhodne Slovenije mi je ob vsem drugem pomenila največ. Ko danes gledam nazaj, sem prepričan, da so bila prav 70. in 80. leta na gledališkolutkovnem področju najbolj plodna.«

»Delati na Koroškem je nekaj posebnega«

Ob vsem pa je Tinetu Varlu in njegovi ženi Bredi še posebej izstopala njuna ljubezen do slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tine Varl je opisal to ljubezen v portalu Sigledal z naslednjimi besedami: 

»Delati na Koroškem je nekaj posebnega. Ne gre samo za gledališko dejavnost, ki naj bo kljub ljubiteljstvu čim boljša. Gre za nekaj veliko močnejšega, za del naroda, ki je naš, pa vendar drugje, del ljudi, ki so razpeti med vsakdanom in dejavnostjo za ohranitev skupnosti.«

Tudi na Koroškem je vodil številne seminarje, po njegovem posredovanju so koroški lutkarji lahko nastopili na mednarodnih festivalih v Wieseu, St. Lambrechtu, Mistelbachu, v Švici in vedno spet v Sloveniji. Njegova zasluga je bila, da je KPD Šmihel dobilo častno nalogo, da je leta 2000 organiziralo mednarodni festival ANIMA. Za Slovenski spored ORF je pripravil televizijsko nanizanko v 16 delih o Mihcu in Mahcu in pri tem doživel tudi hud verbalni napad na celovški tržnici. Režiral je tudi tri velike lutkovne predstave: muzikal Juri Muri v Afriki (leta 1991), Sonček, kje si (predstavljena leta 1994 v celovškem Mestnem gledališču) in Zaklad čarovnice Jezibabe (leta 1999). Svoje bogato znanje je prav tako posredoval dijakom Slovenske gimnazije, vzgojiteljicam v otroških vrtcih in na Višji šoli za vrtnarice.  

Ob zadnjem slovesu od očeta lutkarstva na Koroškem ostaja le še iskrena hvala, hkrati pa tolažba: smrt je hkrati rojstvo spomina. Tineta Varla bomo ohranili v častnem spominu.

Vdovi Bredi velja iskreno sožalje.