Lojzi Baumgartner, p. d. Ibovnik (1940–2024)
Ponosnemu Slovencu v zadnje slovo

Lojzi Baumgartner je bil pokončen kmet in ponosen Slovenec. Zavedamo se, da je nenadno slovo od Lojzija priložnost, izreči buh vonij generaciji, ki je vztrajala v skrbi za jezik, gospodarstvo in kulturo. Ob vseh poklicnih obveznostih pri železnici in na domači kmetiji ter skrbi za družino je bilo Lojziju, ki je kot predsednik dolga leta vodil tudi šentjakobsko zadrugo, srčna zadeva, da je po svojih močeh podpiral samostojno politično in kmečko gibanje. Dragi Lojzi, s tvojim nesebičnim in neutrudnim delom si nam vzgled, da bomo tudi mi z vnetostjo in vztrajnostjo delovali in oblikovali vsakdanjost slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

(Hanzej Sticker v imenu domačih društev in organizacij)

V četrtek, 8. avgusta, je za vse, ki so ga poznali, predvsem pa za njegovo ljubljeno družino, nepričakovano za vedno utihnilo srce Lojzija Baumgartnerja, p. d. Ibovnika z Bistrice pri Šentjakobu v Rožu. Z njim se je v 85. letu življenja poslovil v večnost »pokončen kmet in ponosen Slovenec« (Hanzej Sticker na pogrebni slovesnosti v sredo, 14. avgusta, v Šentjakobu) – koroški Slovenec, ki je kljub delu doma čutil tudi obvezo in odgovornost za domačo skupnost. 

Povsod je rad pomagal, bodisi pri sosedih bodisi ko je aktivno podpiral odrsko dejavnost šentjakobskega kulturnega društva Rož, med drugim, ko je igral Serajnika na predzadnji in zadnji uprizoritvi priljubljene igre »Miklova Zala«. Angažiral se je v samostojnem političnem in kmečkem gibanju, med drugim kot kandidat šentjakob-ske Socialno gospodarske liste (SGS) – sedaj pa uspešno nadaljuje to delo njegov sin Franci, ki zastopa tudi SJK v Kmetijski zbornici. 

Tudi domače gore so bile Ibovnikovemu Lojziju zelo pri srcu. Obiskoval je vse gorske koče na bližnjih Karavankah in maše na Jepi in Babi. Čutil pa se je povezanega tudi z odporniškim gibanjem in se je vsako leto udeležil pohoda na Arihovo peč.

Pokojni Lojzi, rojen 4. marca 1940 pri Primku v Gorinčičah kot 4. sin družine Baumgartner, je že kot otrok kruto občutil, kaj pomeni biti narodno zaveden Slovenec. Ko je bil mlad komaj dve leti, je bil 14. aprila 1942 z vso družino pregnan z domače zemlje v tujino – prve dni na »sveto goro Frankov« Hesselberg, nato 14 mesecev v Schwarzenberg ter ob koncu v Frauenaurach na Bavarskem. Po vrnitvi v domači kraj 17. julija 1945 se je pozneje izučil za mizarja in nastopil prvo službo v bližini Trga (Feldkirchen). Leta 1964 se je oženil z Matildo Mayer. Preselil se je na Ibovnikovo kmetijo na Bistrico pri Šentjakobu, postal kmet, poleg kmetovanja pa se zaposlil pri železnici kot ranžer v Podrožci in v drugih zveznih deželah. Z ženo Matildo sta si  ustvarila tudi družino in je leta 1965 postal oče sina Francija ter leta 1973 hčerke Nadje.

Vsem žalujočim  velja naše iskreno sožalje. Lojzi Baumgartner nam bo ostal v častnem spominu.