Slavko Gallob (1926–2026)
Odšlo je zvesto srce    

Slavko Gallob se je rodil 25. junija 1926 na Brnci kot prvi otrok zakoncev Terezije in Janeza Gallob, p. d. Mark. Po obisku ljudske šole na Brnci in glavne šole v Beljaku je nadaljeval izobraževalno pot na Višji tehnični šoli, takratni Staatsbauschule v Beljaku. Šolanje mladega dijaka je bilo prekinjeno z vpoklicem v Reichsarbeits­dienst v Šlezijo, sledila je vojna služba na Spodnjem Štajerskem in Madžarskem. Tik pred koncem vojne je mlademu vojaku uspelo zbežati in se je po treh tednih bega, sicer v slabem zdravstvenem stanju, a srečno, lahko vrnil na svoj dom. Po vojni je opravil maturo in prijel za delo na domači kmetiji. Leta 1954 se je poročil z Marico Samonig, nato sta mlada zakonca poleg Slavkove službe skupaj kmetovala na domačiji. Leta 1956 se jima je rodil sin Marjan, leta 1957 pa hčerka Olga. Poklicna pot Slavka Galloba je bila raznolika in pestra. Leta 1948 je bil zaposlen pri podjetju Rauter v Podkloštru, kjer je med drugim bil odgovoren za gradnjo kinodvorane. 35 let, do upokojitve leta 1989, pa je delal pri firmi Teich v Beljaku kot gradbeni vodja za gradnjo cest, mostov in kanalizacije. V obnovo domače farne cerkve leta 1999 je vložil veliko energije in časa in pozneje bil tudi član komiteja za cerkvene zvonove (Glockenkomitee). 

Kulturna dejavnost v raznih oblikah je bila srčna zadeva pokojnika. Kot član Slovenskega pro­svetnega društva »Dobrač« je nastopal v igrah, pel pri društvenem in cerkvenem zboru in organiziral številne izlete. Dolga leta je bil tudi odbornik Posojilnic Ločilo in Beljak. Poleg odgovorne službe je Slavko Gallob svojo zanesenost, strokovno znanje in rokodelsko spretnost z velikim čutom vlagal v načrtovanje hiš, pregradnje ali obnove starih poslopij. Ob tem je bil zelo komunikativen in s svojimi idejami ter nasveti marsikomu pomagal. Pokojni Slavko Gallob je venomer snoval načrte, nikoli ni počival na doseženih ciljih in uspehih. Tako je začel v Vrbi graditi svojo gostinsko hišo (Gästehaus Gallob), ki je bila leta 1973 odprta v ta namen.  Dobrobit družine, ljubezen do vnukov in pravnukov, ki jih je lahko videl rasti in se razvijati, so mu bili srčna zadeva. Številni skupni izleti in družinska praznovanja – vedno v krogu mladih – in delo na svojem čudovitem vrtu so bili zanj neizmeren vir mladosti. Leta 2014 je umrla žena Marica. Z vso ljubeznijo in predanostjo jo je spremljal in negoval. Odtlej je Slavko Gallob živel skupaj s hčerko Olgi, ki mu je posvetila vso svojo ljubezen in skrbela za to, da je dolga leta lahko živel samo­stojno in aktivno življenje, dokler ni omagalo njegovo utrujeno telo. 

Dragi atek, odšel si tiho, skorajda neopazno iz naše sredine. Z neizmerno hvaležnostjo te bomo ohranili v naših srcih. V spominu nam bo ostal tvoj pozitivni značaj, tvoj prešerni smeh in tvoj legendarni hudomušni humor. Tvoje zvesto srce in tvojo avtentičnost pogrešamo že zdaj. 

~DRUŽINA GALLOB