Pavel Zdovc (1933–2026)
Odšel je izjemen znanstvenik, izjemen učitelj, izjemen mož

Te besede slovenskega pesnika so dali   sestra ter nečakinje in nečaki napisati na osmrtnico za svojega brata in strica Pavla Zdovca, jezikoslovca in leksikografa, ki je v sredo, 3. junija, v 93. letu življenja na Dunaju mirno zaspal. Z njim je odšel izjemen znanstvenik, izjemen učitelj, izjemen človek, ki je zapustil obsežen znanstveni opus. 

Pavel Zdovc je izhajal iz Rižnarjeve rodbine v Rinkolah, kjer se je rodil 25. julija 1933. Po končani gimnaziji je v Innsbrucku študiral filozofijo in bogoslovje, nato na Dunaju latinščino in slavistiko. Doktoriral je z dialektološko disertacijo pod naslovom Die Mund­art des Südöstlichen Jauntales in Kärnten. Laut­lehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«. S tem delom je podjunščina, poudarja z zadovoljstvom slavist Ludvik Karničar v stališču za Novice, končno dobila svoje mesto tudi v znanosti. Disertacija je zbudila pozornost med drugim pri ugledni Avstrijski akademiji znanosti, ki jo je tudi objavila. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v Moskvi in med krajšimi bivanji na Hrvaškem.

Vsa leta so bila Pavlu Zdovcu še posebej pri srcu slovenska krajevna imena na Koroškem. Doživel je in se upiral, med drugim kot sodelavec časopisa Kladivo ter mladja, proti podiranju dvojezičnih napisov leta 1972, prav tako pa je »že leta pisal proti poskusom sramotnega izničenja slovenščine kot pomembnega dejavnika na Koroškem« (Avguštin Malle). Rezultat njegovega znanstveno raziskovalnega dela je tudi monografija Slovenska krajevna imena na Koroškem / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Gre za delo, ki predstavlja danes ključni dokument za raziskovanje koroških krajevnih imen. Leta 1993 je izšla pri Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu, leta 2010 pa jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) kot razširjeno izdajo, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani pa je Pavla Zdovca nagradila tudi s Trubarjevim priznanjem »za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine«. 

Še prej, leta 2008, je Slovenska prosvetna zveza (SPZ) izdala razširjeno žepno izdajo, ki velja tudi za uredništvo Novic kot edina osnova pri objavljanju slovenskih krajevnih imen. Rojstvo žep­ne izdaje utemeljuje Avguštin Malle v spremni besedi takole:

 Zdovc je ta svoj priročnik krajevnih imen označil kot »prvi poskus« in zapisal, da je »v bistvu kritičen povzetek njih rabe v naši sodobni publicistiki (zlasti v periodičnem tisku), v krajevnih govorih in - delno - v splošnem pogovornem jeziku. (...) Sedaj je pred vsemi, ki jim je pri srcu slovenščina in z njo kulturna dediščina, pregledana in preurejena ter z več sto jezikovnimi imenskimi podatki razširjena žepna izdaja. Zdovčeva raziskava v polni meri upošteva temeljna vira vsakega imenoslovnega raziskovanja: odprta je na lastne terenske zapise in na bogato gradivo zadnjega stoletja. Je preplet intenzivnega terenskega in dolgoletnega kabinetnega dela. Pavel Zdovc je zapisal, da imena živijo v stiku in občevanju.

Pavel Zdovc nam bo ostal v častnem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.

Pogreb bo v ponedeljek, 22. junija na Dunaju. Poslovitev, molitev, petje bo ob 10. uri na pokopališču Hernals: mrtvašnica Alszeile 7. Ob 11. uri bo maša zadušnica.