Magdi Haimburger (1948–2026)
Njen pevski glas ni bil samo lep, bil je molitev

Dolga leta je bila dejavna sodelavka v farnem svetu, vedno pripravljena pomagati, kjerkoli je bilo treba. Tiho je sprejemala odgovornosti in sodelovala povsod, kjer se je kaj dogajalo: pri bogoslužju, pri majniških pobožnostih, križevem potu, zajtrku po svitni maši, pri prošnjih procesijah, čiščenju farne cerkve, molitvi rožnega venca ali pri skrbno okrašenem oltarju ob žegnanju – povsod je bila Magdi Haimburger. Vedno dobrohotna, vedno z nasmehom. Mnogi smo jo doživljali kot steber župnije – kot materinsko prisotnost, ki daje toplino in varnost.

19.2.2026 Šmihel pri Pliberku St. Michael ob Bleiburg Janko Kulmesch

S temi besedami se je šmihelski župnik Slavko Thaler poslovil na pogrebni slovesnosti od Magdalene Haimburger, roj. Kraiger. Za vse, ki so slišali, da je Magdi, kot so jo klicali domačini, v sredo, 11. februarja, nepričakovano za vedno zatisnila svoje oči v 78. življenjskem letu, bil to nepopisno hud udarec. Nepopisno hud udarec še posebej za moža Franza in za hčerko Ulriko ter sinove Franza, Arna, Norberta, Kurta in Michaela. Srce Magdalene Haimburger je utihnilo le malo več kot leto dni po smrti brata in dolgoletnega šmihelskega organista ter zborovodje Alberta Krajgerja, s katerim je bila zelo povezana, sedaj pa mu je tudi sama sledila v večnost.

Življenjska pot rajne Magdi se je začela v Strpni vasi. Po ljudski šoli v Šmihelu ter glavni šoli za dekleta v Velikovcu je bila pisarniška vajenka v podjetju Skias. Leta 1972 je s Franzem Haimburgerjem stopila pred poročni oltar. Skupaj sta skrbela za uspešen razvoj podjetja, skupaj sta si ustvarila družino. Pekarna je bila za Magdi več kot samo delovno mesto – bila je zanjo življenjski prostor, njegovo središče pa je bila Magdi. Ob vsem tem pa je bilo njeno prvo poslanstvo družina. Ali, kot je poudaril župnik Slavko Thaler: »Ob delu v pekarni, skrbi za dom in številnih obveznostih je znala ohraniti toplino in vedrino. To je bila njena materinska ljubezen – tiha, zaupajoča, zvesta in zelo skrbna.«

Nenazadnje pa je v njenem življenju imelo posebno mesto tudi petje. Že s trinajstimi leti je začela prepevati v cerkvenem zboru oz. pri Gorotanu, ki ga je vrsto let vodil njen brat Albert, in mu ostala do zadnjega zvesta: Še zadnjo nedeljo pred smrtjo je pela Bogu v čast ter ljudem v veselje. »Njen glas ni bil le lep – bil je molitev. Ko je pela, je pela iz srca,« je poudaril Slavko Thaler na pogrebni slovesnosti.

Magdi Haimburger bomo ohranili v častnem in trajnem spominu.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.