Naši rajni kulturniki

Mnogi, predvsem stareši bralci in bralke se še spominjajo, kako je Miha Kap, p. d. Količ z Žamanj ob Zablaškem jezeru, s svojimi nastopi navduševal ljubitelje odrske umetnosti. Med drugim kot »trda kmečka korenina Karničar, ki jo je ustvaril v Prežihovih Samorastnikih ob koncu 70. let prejšnjega stoletja, kot nepozabni, pravični in pošteni Matija Gubec v Bratkovi Veliki puntariji in kot vdan Davorin v Miklovi Zali« (Slovenski vestnik, 16. maja 2002). Nepozabne so bile tudi njegove vloge v »Buge waz primi« v Borovljah, v dramatizaciji Prežihove »Požganice« v Spodnjih Vinarah, v Cankarjevih »Hlapcih« Gledališča ob Dravi, v Lienhardovem »Matičku« in še in še. Bilo jih je dolga vrsta. Pri nekaterih teh igrah z Miho Kapom v glavni vlogi, mdr. pri »Požganici«, »Hlapcih« in »Miklovi Zali«, priredila jih je SPZ, je bil režiser Peter Militarev, ki je ravno te dni prejel tudi Drabosnjakovo priznanje SPZ – medtem ko je Miha Kap leta 1987 prejel v Sloveniji prestižno Severjevo nagrado.

Miha Kap si je kot kmet na domačem Količevem posestvu ustvaril skupaj z ženo Marijo, roj. Pečnik, družino s tremi otroki – Borisom, Mihejem in Sonjo. Njegova žena je bila doma s Prosenove domačije v Mali vasi pri Globasnici. Brez njene velike podpore bi se Miha Kap verjetno težko mogel posvetiti svojemu kulturnemu poslanstvu. Sicer pa se kot kulturni ustvarjalec ni omejeval samo na osrednje gledališke vloge in ni bil samo več kot 25 let odbornik osrednje kulturne organizacije SPZ v Celovcu. Miha Kap je veliko ustvarjal tudi v domači škocjanski občini.

Ko so v Škocjanu leta 1978 poživili Slovensko prosvetno društvo »Vinko Poljanec«, je prevzel predsedniške naloge in jih izvrševal do svoje smrti 11. maja 2002 v komaj 67. letu starosti. Prepeval je v društvenem zboru pod vodstvom Franca Starza, prav tako pa je bil so­trudnik Gospodarske liste Škocjan (GWL).

 V četrtek, 12. septembra letos, bi Miha Kap obhajal 90. živ­ljenjski jubilej.