Fridi Mak (1945–2025)
Ljubil je družino in šport, sovražil pa laži in krivičnost  

Med ljudskimi šolami, na katerih je Fridi Mak poučeval, je bila tudi ljudska šola v Srednji vasi pri Rudi. Poučeval je od leta 1971 do 1984 skupaj z ženo Jožico in bil tudi šolski ravnatelj. V tem času sta Fridi in Jožica prav tako pela pri pliberškem MePZ Podjuna, hkrati pa se je med njuno družino in družino Emmericha in Inge Skorianz razvilo tesno prijateljstvo.

Povezuje pa družini tudi žalostna usoda: na dan pogreba Fridija Maka v torek, 23. decembra 2025, je umrla tudi Emmerichova dolgoletna življenjska sopotnica Inge. V ponedeljek, 17. novembra 2025, je Fridi Mak še obhajal 80. življenjski jubilej – samo dober mesec pozneje, v nedeljo, 21. decembra 2025, pa mu je Gospodar življenja za vedno zaprl življenjsko knjigo, se je Fridi Mak podal na svojo zadnjo rajžo v objem trajnega miru.

Rajni Fridi je imel težko otroštvo. Denarja skoraj ni bilo, s komaj devetimi leti je izgubil očeta Tevža, za družino pa je po svojih močeh skrbela mama Meti. Sam je v svojih spominih zapisal:       

Rodil sem se mlačnega, meglenega 17. novembra 1945 pri Kvadniku – točno 10 let po Toniju Sailerju (znamenitemu, leta 1956 trikratnemu olimpijskemu zmagovalcu v alpskem smučanju, o. p.). Pet let sem preživel pri Kvadniku na Borovnici kot pankrt. Pri petih letih sem se preselil k Ražarju na očetov dom na Borovnici. Pri Ražarju tudi ni bilo rožnato. Vsi smo ležali v eni majhni sobi, oče in mama v eni postelji, z bratom Markotom pa v kišti, ki smo jo čez dan potisnili pod posteljo.

Po očetovi smrti so si zgradili lasten dom pri Rožniku v Selah, po ljudski šoli pa je selski žup­nik Alojzij Vavti prepričal njegovo mamo, da ga je zaupala Slovenski gimnaziji. Sam je o gimnazijskih letih zapisal v svojih spominih:

Prva leta so bila zelo trda. Nemci so nas stalno napadali. Hodili smo skozi Schillerjev park, z nami pa »Geheimer« (tajni policist), ki nas je spremljal. Ko smo prišli skozi ozko ulico, nas je pričakal cel trop pretepačev. Naš poglavar je bil Lojz Arbeitstein († 2019), ki je prvega Nemca kar pošteno mahnil. Pouk smo imeli od dvanajstih opoldne do šestih zvečer. Glavna jed v domu (Mohorjeve, o. p.) sta bili polenta in čežana, enkrat na leto, 31. januarja, na Don Boscov praznik, pa je bil dunajski zrezek. Sobe so bile mrzle, zjutraj ni bilo tople vode, hodil sem spat s kapo, z nogavicami in rokavicami.

Po maturi se je izobrazil za učitelja, svojo prvo službo pa je dobil na Obirskem, ko je šolo vodil Valentin Polanšek in v katero je v prvem času prihajal na smučeh čez Šajdo. Sledile so službene postaje na Krčanjah, Djekšah, pri Božjem grobu, v Žvabeku, Srednji vasi, na Kotu in v Selah. Bil je tudi cerkveni pevec, pri petju pa ni gledal samo na note, temveč se je zagledal tudi v domačinko – Krištanovo Jožico z Borovnice. Ustvarila sta si družino z otroki Mariom, Tanjo, Sandijem in Nikijem. Bil je tudi strasten športnik – od nogometa pa do alpskega smučanja in teka na smučeh. Poleg tega je bil pri DSG Sele vodja nordijske in smučarske sekcije ter podpredsednik društva. Predvsem pa je bil Fridi Mak povezovalen mož z dobrim srcem, ljubeč do družine in radodaren do drugih. Ni prenesel laži in se je upiral krivicam, tudi tistim, ki niso bile storjene njemu.

Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.