Peter Bricman, p. d. Kučej (1956–2026)
Ljubil je domače ljudi in slovenske melodije  

Današnje slovo ni le čas žalosti, ampak tudi čas tihe molitve za mir v srcih. Mir za pokojnega Petra. Mir za njegove najbližje. Peter je zdaj stopil pred Gospoda, ki ga pozna bolje, kakor ga je poznal kdorkoli izmed nas. Pred Boga, ki vidi vse dobro, vse napore, vse žrtve, vse preizkušnje in tudi vse tisto, kar je ostalo neizrečeno. (župnik Slavko Thaler)

Te ganljive besede slovesa je šmihelski župnik Slavko Thaler namenil Petru Bricmanu, p. d. Kučeju iz Strpne vasi, ter vsem žalujočim, zlasti še Petrovi ženi Milki ter sestram Micki, Katki, Bernardki, Pepki, Gretki in bratu Anzeju. Še pred nekaj več kot mesec dni je Kučejev Peter, rojen 28. aprila 1956, praznoval 70. rojstni dan. Rojstni dan je obhajal v bolnišnici, kjer je prestal težko operacijo in izgubo noge. Njegove moči so počasi ugašale, dokler ni v nedeljo, 7. junija, za vedno zaspal in se podal v raj večnega miru in počitka.

Ko je Peter Bricman prijokal na svet, je komaj preživel rojstvo. Po šolanju v Šmihelu in Pliberku je obiskoval kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova ljubezen je veljala domači kmetiji, kjer je najprej pomagal staršem, nato pa je sam prevzel skrb zanjo. Poleg tega je bil nekaj časa nočni čuvaj šmihelskega podjetja Filterwerk, prav tako pa je kot mož s socialnim čutom našel čas za prostovoljno delo pri Rdečem križu v Pliberku. Ob vsem tem mu je kot zavednemu Slovencu bilo zelo pri srcu udejstvovanje v slovenskih organizacijah. 

Zelo srečen je bil, ko je lahko 11. maja 2008 na Hum­cu sklenil zakonsko zvezo z Milko Krajger, in ji bil hvaležen, da je po poroki delila z njim življenjsko pot na Kučejevi domačiji, kot je povedal župnik Stanko Thaler na poslovilni slovesnosti. »Posebno v letih bolezni se je pokazala moč te zakonske zvestobe. Ko je pred petimi leti zaradi bolezni prišel na voziček, mu je žena Milka z veliko potrpežljivostjo in ljubezni stala ob strani in so v zadnjih dveh letih pomagale tudi strežnice.«

Kučejev Peter je rad užival in se poveselil v domači družbi. Legendarni so bili časi, ko je s prijatelji užival na martinovanjih Našega tednika. Rad se je udeleževal tudi srečanj slovenskih upokojencev in drugih slovenskih prireditev. Ljubil je domače ljudi ter slovenske pesmi in melodije, ali, kot je povedal Slavko Thaler: »Veselje je našel v domači glasbi in v pre­prostih srečanjih, ki človeku polepšajo vsakdan.« Ob vsem tem pa mu je veliko pomenila tudi vera. Thaler: »V veri je iskal oporo, moč in smisel, posebej takrat, ko so ga obiskale preizkušnje bolezni.« 

Srečno, Peter!

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.

Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi