Krištanovemu Joklu v lep spomin

Zapel je zvon tebi v slovo ...
Poln bolečin,
ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina ...

Jakob Lutnik ali Krištanov Jokl, kot so mu pravili domčini – bil je pravi žvabeški original. Tako ga je na poslovilni slovesnosti, na kateri sta mu zapela v zadnji pozdrav Oket Suha in Donet, označil domači župnik Miha Golavčnik. Tako so ga poznali tudi žvabeški farani in faranke, ki jim je med drugim vsa leta služil kot mežnar z vsem srcem. Sedaj se je za vedno iztekla njegova dolga življenjska pot. V torek, 10. septembra, je v krogu svojih najdražjih mirno zaspal v 90. letu starosti in se podal na svojo zadnjo rajžo v kraljestvo nebeškega sonca in topline.

Jakob Lutnik je izhajal iz znane Krištanove rodbine v Dolnji vasi pri Žvabeku, kjer se je 7. julija 1935 rodil v družini šestih fantov in dveh deklet. Z njegovo smrtjo se je za vedno poslovil zadnji Krištanov sin, njegovi sestri Roza in Katarina pa slej ko prej uživata zemeljsko bivanje skupaj s svojimi najdražjimi. 

V zgodnjih mladostnih letih je bil Krištanov Jokl tudi med prvimi, ki so sodelovali pri trikraljevski akciji. Dobrodelno akcijo treh kraljev je po vojni sprožil Janez Rovan, tedanji žvabeški kaplan in poznejši prefekt v dijaškem domu Heimlinger. Bila je to prva trikraljevska akcija v Avstriji in je odmevala celo v Nemčiji. Z Jokejem Lutnikom pa se je sedaj poslovil v večnost zadnji od prvih žvabeških sv. treh kraljev.

 S svojo ženo Milko, doma s sosednje Ravnikove domačije, si je Jakob Lutnik ustvaril dom in družino. Rodili so se otroci Jokej, Ewald, Gerhard, Roswitha in Birgit.Po poklicu je bil rajni Krištanov Jokl zidar in je kot štamc zapustil izredno dragocene sledove. Okoli podrožnice sv. Boštjana v Dobu pri Pliberku je sezidal zid, ki je Dobljanom v ponos in veselje. Na pogrebni slovesnosti pod vodstvom Mihe Golavčnika v petek, 13. septembra, se mu je za to še posebej zahvalil tudi pliberški dekan Ivan Olip. Prav tako je Jokej Lutnik mnogo prispeval h gradnji športne dvorane v nekdanji žvabeški ljudski šoli in Hiše kulture. Sploh pa je bil kot izkušen zidar v izredno oporo svojim otrokom in je vsem zelo rad pomagal pri zidavi domov.

 Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.