Ko srce zaobjame tema …

Četrtek, 28. novembra, je bil za vso kapelško občino črn dan, dan, ki je globoko segel v dogajanje občine v kraljestvu Obirja. Še posebej črn dan za ženo Bettino Osojnik, triletnega sina Samuela in enoletno hčerko Julijo, prav tako pa za očeta Herberta Kogoja in mamo Gabi Osojnik. Tega dne zjutraj se je Christian Osojnik na lepenski deželni cesti, na poti v službo, s svojim avtomobilom smrtno ponesrečil. Smrtno ponesrečil v cvetu svojega življenja. Komaj dober teden dni prej, v torek, 19. novembra, je še skupaj s svojimi najdražjimi praznoval     svoj 33. rojstni dan, poln velikih načrtov za družino in za delo v korist domače skupnosti. Toda usoda je kruto posegla vmes in ga nepričakovano iztrgala iz kroga njegovih najdražjih – človek pa se ob tem sprašuje, kje ostajata tolikokrat opevana božja pravičnost in človekoljubnost?

Vzela ga je usoda v prvi vrsti ženi Bettini ter njunima otrokoma Samuelu in Juliji. Z ženo sta še hotela dokončati gradnjo lastnega doma v Lepeni in se prihodnje leto tudi uradno poročiti. Sedaj je vdova Bettina skupaj z otrokoma ter s skrbjo za dom in družino ostala sama. Vzela ga je usoda tudi mami Gabi in očetu Herbertu, Brezniku v Lobniku. Že ko je bil majhen fantek, je vzljubil delo pri starih starših in svojem očetu na Breznikovi kmetiji. Pozneje jo je vzel tudi v najem in pomagal očetu Herbertu pri oskrbovanju kmetije, sedaj pa sta ostala Herbertu veliko upanje samo še njegova vnuka. Prav tako je nepričakovana kruta smrt Christiana Osojnika  hudo prizadela kapelško občinsko skupnost. Za vedno se je od nje poslovil občan, ki je pisal besedi pomagati drugim z zlatimi črkami. Kot otrok je ministriral pri dolgoletnem kapelškem župniku Poldeju Zundru, ki se je od svoje črede pred kratkim poslovil v večnost. Od 16. življenjskega leta je bil Christian Osojnik med vodilnimi so-trudniki pri kapelškem gasilskem društvu. Nekaj časa je igral tudi pri kapelški godbi na pihala, nastopal je kot Miklavž in pomagal organizirati pohode parkljev. Skratka: Christian Osojnik je bil oče in občan z zlatim srcem.

 Njegovo priljubljenost je dokazala tudi pogrebna slovesnost, ki jo je vodil Zundrov naslednik Ephraim Osinakachukwu in jo pevsko pospremil domači cerkveni zbor pod vodstvom Boža Hartmanna – nepregledna množica žalnih gostov, kakršne Železna Kapla še ni doživela, pa mu je izkazala zadnjo čast in mu izkazala zadnjo zahvalo.

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.