Liza Hobel (1952–2024)
Ko se za vedno poslavlja ena za drugo

Vekovečna drugih je bližina,
smrt je združitev na večer.
Zemlja skupno je pribežališče, poslednji cilj vseh nas je mir.
(Mila Kačič) 

Lani sta v maturitetnem letniku 1970/1971 prerano umrli kar dve absolventki Slovenske gimnazije – meseca avgusta Marija Založnik, roj. Brežjak, ki je izhajala iz Šmonove rodbine na Plaznici, komaj mesec dni pozneje pa Trau-di Goritschnig, roj. Mratschniger, katere rojstni dom je bil pri Kocjanu v Plešerki. Ni minilo niti leto dni, pa spet žalujemo ob smrti biv-še sošolke: minuli torek, 9. julija, je za vedno zatisnila svoje oči Liza Hobel, katere rojstni kraj so bile Voglje pri Sinči vasi, pozneje pa je postala koroška prestolnica njena druga domovina. 

Luč sveta je Liza Hobel za-gledala 5. septembera 1952 in doraščala v družini z bratom Karlom in sestro Maro. Vsi trije so obiskovali Slovensko gimnazijo, osrednjo izobraževalno ustanovo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Po obisku Slovenske gimnazije ter po maturi leta 1971 se je Liza Hobel poklicno posvetila gospodarstvu. Veljala je na svojem poklicnem področju za zelo strokovno podkovano in bila nekaj časa tudi samostojna podjetnica. Še prej, takoj po maturi, pa je sodelovala pri raznih uvoznoizvoznih podjetjih, prvotno, takoj po maturi, na Dunaju v okviru Raiffeisnove organizacije. Po zaposlitvi v avstrijski prestolnici se je v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja preselila na Koroško, kjer je bila nastavljena med drugim v mešanem podjetju Intrade.

 Liza Hobel pa ni bila samo ženska z izostrenim gospodarskim čutom. Zelo pri srcu ji je bila tudi politika. Z velikim zanimanjem je spremljala narodnopolitična dogajanja na Koroškem, podpirala je prizadevanja Zelenih, prav tako pa so ji bila zelo pri srcu socialna vprašanja. Ko se je z Dunaja vrnila v svojo koroško domovino, je bila tudi med vodilnimi proponenti liste »Koroška solidarnost« (KS), ki je delovala pod okriljem Koroške enotne liste (KEL) v času, ko je bil na njenem čelu pozneje državni poslanec Karel Smolle. Na njegovo pobudo je leta 1984 KS kandidirala na volitvah za Delavsko zbornico: pri delavcih je bil glavni kandidat Gregej Krištof, tedaj še nastavljenec Mohorjeve tiskarne, pri nastavljencih pa je bila glavna kandidatka Liza Hobel. Sicer KS ni bila izvoljena v zbornico; dosegla je 804 glasove (1 %). Sorazmerno uspešna pa je bila v velikovškem okraju, kjer je dosegla več kot 5 %.

Zelo pri srcu so Lizi Hobel bili tudi knjige in potovanja, mdr. s kulturno ustanovo UNICUM. Prav tako se je Liza Hobel dobro počutila v družbi podjunskih upokojenk in upokojencev ter gimnazijskih sošolk in sošolcev. Zadnjič se je  gimnazijskega srečanja udeležila pred dvema letoma, ob 50-letnici mature. Lanskega in letošnjega, junija na Kočuhi, se ni več udeležila, vedeli smo, da se bori s hudo boleznijo. Toliko bolj boleče je danes spoznanje, da Lize Hobel nikoli ne bomo mogli več pozdraviti v naši družbi. 

Ohranili jo bomo v lepem spominu.