Albert Krajger (1953–2025)
Ko se ti srce utrga v temo in ostane le še hvaležen spomin

Zvonovi žalostno pojó, Ko jemljem jaz od vas slovo. V ozki krsti zdaj ležim,  le sveti raj si še želim. (Janez Petjak)  
Albertu Krajgerju v slovo. V komaj 72. letu starosti se je v nedeljo, 2. februarja 2025, nepričakovano za vedno poslovil od svojih najdražjih. Pogreb bo prihodnjo soboto, 8. februarja, ob 11.00 v Šmihelu.

Neštetokrat je Albert Krajger s svojim šmihelskim zborom pel rajnim to Petjakovo pesem v zadnje slovo. Sedaj žalostno pojejo zvonovi tudi njemu, potem ko se je bliskovito po vsej južni Koroški razširila vest, da se je minulo nedeljo, 2. februarja,  vse prerano poslovil v večnost  v komaj 72. letu starosti. Za vse, ki so ga poznali, je bila vest o njegovi nepričakovani smrt naravnost šokantna. Ne morejo si predstavljati, da nikoli ne bodo več srečali vedno prijaznega pevca, muzikanta ter slikarja in kiparja, ki je imel za vsakega vedno prijazno besedo, bil vesel in odprt sopotnik in je sprejel vsakega kot enakovrednega človeka. Skratka: Albert Krajger je živel in izžareval pristno krščansko ljubezen.

Kot 10-letni gimnazijski dijak na Plešivcu sem začel peti pri gimnazijskem zboru »Pueri cantores«. V programu smo imeli tudi zahtevne skladbe, npr. Mozartovo »Mašo ob kronanju« (Krönungsmesse). Dodatno sem kot višješolec pel pri fantovskem zboru, ki ga je vodil Božo Hartmann, poleg mene edini Slovenec v zboru. Peli smo tudi dve slovenski pesmi, ki jih je prav tako pel Slovenski oktet.

(Albert Krajger v pogovoru z Novicami marca 2013)

Albert Krajger, rojen 10. marca 1953 v družini Milke in Paula Krajgerja, kjer se je rodilo osem otrok, je v svojem življenju moral preboleti huda usodna udarca. Leta 1995 mu je umrla žena Milka, roj. Merkač iz Klokarjeve rodbine v Šmihelu, stara komaj 39 let. Ustvarila sta si v Šmihelu lasten dom in družino s petimi otroki: Simono, Gabrielom, Romanom, Milanom in Vero. Milka je bila voditeljica občinskega vrtca v Šmihelu, ki je bil prvi javni vrtec z dvojezično skupino. Septembra 2008 je Alberta ponovno prizadel krut udarec: umrla mu je življenjska sopotnica in učiteljska kolegica Rozvita Kolter v komaj 52. življenjskem letu. Obe smrti nikoli ni docela prebolel, čeprav mu je življenjski optimizem pomagal, da se s potrebnim elanom posveti svojim otrokom ter delu za domačo faro in kulturo. Dokler kruta bolezen ni vzela otrokom ljubljenega očeta, življenjski sopoznici Anici dragocenega partnerja, šmihelski fari in kulturnemu društvu ter ljubiteljem slovenskih pesmi in melodij pa daleč preko šmihelskih meja znanega in neumornega idealista ter plemenitega človekoljuba. Ali kot sta rekla šmihelski župnik Slavko Thaler in  predsednik zbora Gorotan Franc Opetnik Novicam: »Smrt Alberta Krajgerja pomeni za nas strašansko izgubo.«

Več kot 35 let je Albert Krajger vodil šmihelski cerkveni zbor in zbor Gorotan, žel z njima lepe uspehe in velika priznanja. Sodeloval je s cerkvenimi pevci in pevkami mdr. pri papeževih mašah na Koroškem in v Sloveniji ter pri kantati Janeza Petjaka »K Bogu pred oltar«. Prejel je z njimi leta 2004 prestižno Palestrinovo medaljo za delovanje zbora. Z veseljem se je posvečal slikarstvu in kiparstvu in bil med drugim član skupine Karinta na Prevaljah. Kot kipar je izdelal tudi osnutek za spomenik,  namenjen župniku Janezu Sumperju v Ločah pri Šentilju (1827-1888), ki je pripravil prvi slovenski učbenik čebelarstva. Še posebej pa je bil Albert Krajger prisoten z ansamblom ter v zadnjih letih s Triom Korenika. Vedno spet se je spominjal nastopov Korenike  v ZDA in Kanadi skupajz MePZ Gallus (leta 1988) ter v Argentini skupaj s Smrtniki (leta 1996), zelo pa bodo Koreniko pogrešali tudi udeleženci izletov Novic.

Kot trio Korenika smo leta 2011 s šmihelskimi puebi nastopili v Števerjanu in dobili 1. nagrado. Sicer pa kot ansambel ne zabavamo samo na raznih prireditvah, temveč prinašamo med ljudi tudi pesmi Milke Hartamn in Hanzija Artača in tako pomagamo krepiti slovensko zavest.

Albert Krajger v pogovoru z Novicami marca 2013.

Albert Krajger je bil organist, pevovodja, pevec in kitarist, ki je izžareval veselje pri delu z ljudmi za ljudi. Imel je ljudi zelo rad in tudi ljudje so ga imeli zelo radi. Zapisal se je v zlato knjigo z veliki črkami.

Hvala, Albert, zelo nam boš manjkal. Uživaj sedaj skupaj z angeli in zavetnico cerkvene glasbe sv. Cecilijo ob nebeškem petju. 

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.

Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi