Mitja Gobec (1938–2026)
Kakor njegov oče je s Koroško bil tesno povezan tudi sin

Aprila letos je Mitja Gobec s Ptuja bil s svojo ženo Jernejo še v Globasnici na pogrebni slovesnosti za svojega »mrzlega bratranca« (bratranca v drugem kolenu) Frica Hudla, komaj dobre štiri mesece kasneje, v ponedeljek, 27. julija, pa se je tudi sam za vedno poslovil od svojih najdražjih.  Z Mitjo Gobcem se je v 89. letu starosti poslovil v »kraj vseh krajev, v maj vseh majev« (Tone Kuntner) kulturni ustvarjalec, ki je mdr. uredil več kot 60 samostojnih notnih zbirk za vse zborovske zasedbe in vodil v 54 letih 13 zborov. Z njim se je poslovil v raj večnega miru tudi mož, ki je po zgledu svojega očeta do zadnjega ostal povezan s podjunskimi sorodniki. 

Oče Mitje Gobca Radovan Gobec (1909–1995) je izhajal iz Šuštarjeve rodbine v Šmihelu. Njegova prva žena Sonja, roj. Elsbacher, mama pokojnega Mitje, je bila vnukinja Simona Kukca (1838–1910), legendarnega ter takrat edinega slovenskega pivovarnarja v Laškem, ki so ga Laščani imenovali tudi očeta laškega piva. Na Koroškem se je Radovan Gobec še posebej vpisal v kolektivni spomin kot skladatelj znane in priljubljene pesmi »O, Podjuna« na besedilo »pesnice libuškega puala« Milke Hartman (1902–1997) ter pesmi »Lepa moja si Koroška«  na besedilo Janeza Pernata (1908–2002) z Bistrice pod Matjaževo Peco. 

Preko svojega očeta je Mitja Gobec vzljubil tudi Koroško in bil v stiku s svojimi sorodniki ter zlasti še s svojimi »mrtvimi bratranci« Jožkom Hudlom ter ostalimi sinovi Greinerjeve rodbine, prav tako pa z »mrtvim bratrancem«, slikarjem Hermannom Bričkom iz Dvora pri Šmihelu.  Babica Mitje Gobca Neža in babica Jožka Hudla ter njegovih bratov Mojca sta bili sestri, Franc Viternik, p. d. Ugrin v Dvoru pri Šmihelu oz. stari oče Hermanna Brička pa  je bil njun brat.

Poleg tega je bil med najboljšimi prijatelji Mitje Gobca tudi skladatelj Lojze Lebič, ki naj bi v nedeljo, 23. avgusta, prelistal 92. list svoje bogate življenjske knjige. Kot Mitja Gobec, tako ima tudi znameniti Lojze Lebič podjunske korenine. Njegova mama Nežka, roj. Lienhard, je izhajala iz Libuč. V Globasnici je bila učiteljica, po plebiscitu pa so jo nasilno pregnali iz domovine. Z Lojzetom Lebičem je Mitja Gobec prekolesaril domala vso Koroško, kot založnik pa je bil po lastnih besedah najbolj ponosen, da je lahko leta 2015 izdal njegovo partituro »Fauvel 86«. V svoji zgodnji mladosti je Mitja Gobec spoznal tudi krojaškega mojstra in nekdanjega predsednika SPZ Hanzija Weissa, kot je januarja 2022 povedal v pogovoru z Novicami. »Kot mlad fant sem skupaj s Hanzijem Weissem dostavljal obleke, ki jih je pripravil njegov oče.« Pozneje je za KKZ, ki ga je počastila z Janežičevim priznanjem, in za SPZ pomagal organizirati pevske seminarje ter posredoval vrhunske glasbenike za strokovno pomoč našim zborom in pevovodjem.  Prav tako se je posvečal koroški ljudski pesmi ter uredil pesmarici »Ljudske pesmi iz Ziljske doline – priredbe za moški in mešani zbor«. Po prerani smrti  zborovodje MePZ Rož Lajka Milisavljeviča (1943–2002) pa je uredil tudi tri pesmarice rožanskih ljudskih pesmi za vse zasedbe.

Mitjo Gobca bomo ohranili v častnem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.