Pavla Hedenik, roj. Seher (1930–2025)
Jozovi mami v slovo 

Novembra lani se je družina skupaj s številnimi žalnimi gosti poslovila od moža in očeta Ruperta Hedenika, komaj leto dni pozneje, v soboto, 1. novembra, pa se mu je v 96. letu starosti v večnosti pridružila tudi njegova žena Pavla, p. d. Jozova mama ter mati otrok Roberta, Lize, Hanzija in Martina in je velinjsko pokopališče postalo tudi zanjo zadnje zemeljsko počivališče. Poslovila se je za vedno mati, katere življenje je bilo izredno bogato in zanimivo, a tudi polno bridkih trenutkov.

Rodila se je 17. februarja 1930 kot prvi otrok Ane in Hanzija Seher pri Knaberlu v Velinji vasi, kjer so se poleg nje rodili še brata Pavli in Hanzi ter sestra Rozi. Njena prva leta v šoli sta zaznamovali vojna in nacistična propaganda, hkrati pa je njena mama hudo zbolela in leta 1944 umrla. Ko se je oče leta 1945 vrnil z norveške fronte, se je spet poročil. V zakonu z Marijo Kruschitz so se rodili še Herbert, Oti in Flori. 

Rajna Pavla bi se rada naprej šolala, a je morala iti služit, najprej v Kaplo ob Dravi, nato na Polano in v Sveče, nato pa z 21 leti v Bozen. Na Južnem Tirol­skem se je hitro naučila tudi italijansko, hkrati pa jo je prevzelo hudo domotožje. Vrnila se je v Ribnico, kjer jo je čakalo samo hudo delo, nato je šla na Dunaj kot gospodinja zobozdravniku – dokler ni preko prijateljice dobila službe v Bruslju. Ko je izstopila iz vlaka, ni znala niti ene francoske besede, a se je tudi v današnji evropski prestolnici hitro znašla ter se naučila francoščine. Napredovala je kot glavna kuharica v številnih restavracijah in je leta 1958 obiskala tudi svetovno razstavo, katere maskota je bil tudi svetovno znani atomium.

Leta 1960 se je spet vrnila v svoj koroški rojstni kraj Velinja vas, vzljubila in poročila svojega bodočega moža Ruperta Hedenika in z njim ustvarila lastno družino. Otrokom je bila ljubeča in skrbna mati, pomagala jim je tudi pri gradnji hiš in z upravičenim ponosom spremljala njihovo uspešno življenjsko pot skupaj z njihovimi družinami. In ko je njen sin Robert skupaj z ženo Marijo ter s svojim sinom Samuelom, ki je v podjetju že nasledil svojega očeta, praznoval 40-letnico svojega podjetja, je bila skupaj z možem Rupertom več ko upravičeno ponosna na svojo družino. Poleg velike ljubezni do otrok ter vnukinj in vnukov ter do potovanj po svetu pa jo je odlikovala tudi izredna ljubezen do knjig, ki so bile do zadnjega njene zveste spremljevalke, prav tako pa je zelo rada in redno obiskovala slovenske prireditve. 

Pavlo Hedenik bomo ohranili v častnem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.