Andrej Mitsche (1950–2025)
In spet je smrt obiskala Mičejeve …

Kadar bom vandral
zadnjič v življenju,
ko bom zatisnil trudne oči,
ko me zasuje zemljica rodna,
pesem domača naj zadoni. 

Mičejeva družina v Šentvidu v Podjuni si je za slovensko narodno skupbost pridobila trajne zasluge, prav tako pa je za svojo zvestobo narodni skupnosti plačala krvavi davek. Oče Andrej (1893–1989), mnogim znan kot »slepi organist«, je bil med ustanovnimi člani SPD Danica in tudi njen prvi zborovodja. Pred 80 leti, januarja 1945, pa so nacistični rablji obglavili v Gradcu njegovo ženo Terezijo skupaj s hčerko Trezej, ker nista hoteli kloniti nacističnemu režimu. Po vojni se je Andrej ponovno poročil in s Francisko Urak, Bohovnikovo iz Nagelč, ustvaril družino s hčerkami Milico, Fini, Micej in s sinom Andrejem. Toda kruta smrt, ki naj bi bila »božja dekla«, v resnici pa je neusmiljena do zadnjega, se je spet ustavila pri Mičejevih. Po smrti hčerk Micej, por. Mauczka († 2014), in Finej, por. Kraut († 2021), se je v četrtek, 27. marca, od svojih najdražjih za vedno poslovil tudi njun brat Andrej in se jima pridružil v večnosti. Sedaj je ostala samo še njihova sestra Milica, por. Koncilia. 

Še pred kratkim smo v Novicah rajnemu Andreju Mitscheju ml., rojenemu 5. marca 1950, čestitali ob njegovem polokroglem življenjskem jubileju. Sicer smo vedeli, da se bori s kruto boleznijo, pa vendar smo upali, da jo bo premagal, zavedajoč se: kjer je življenje, sme biti tudi upanje. Toda morali smo se spoprijazniti s krutim dejstvom: na koncu pride za vsakega čas, ko umre tudi zadnje upanje.

Po ljudski šoli se je Andrej izučil pri trgovskem podjetju Blažejevega Dolfa v Šentprimožu za trgovca, nato pa se je zaposlil pri avtrijski pošti kot pismonoša. Hkrati si je z Marijo Hutter, p. d. Podejevo iz Globasnice, ustvaril družino s hčerkama Viktorijo in Francisko, prav tako pa je bil oče hčerke Julije iz prvega zakona. Po naravi je bil Mičejev Andrej miren, zato pa pri ljudeh toliko bolj priljubljen. Ni prinašal samo pisem na domove, temveč je izžareval tudi prijaznost in dobrosrčnost. Prav on je bil tisti, ki je kot pismonoša našel znamenitega slikarja Wernerja Berga v njegovem ateljeju mrtvega.

Zelo mu je bila pri srcu tudi glasba. V zgodnjih mladostnih letih je igral pri ansamblu z Zablaškega jezera kitaro, prav tako pa nekaj času pri legendarni skupini Trio Korotan. Nič manj ga ni navduševala ljubezen do lova ter igranja skupaj z rogisti.

Pogrebna slovesnost z mašo zadušnico bo v soboto, 5. julija, ob 10.00 izpred hiše žalosti v Šentvidu v Podjuni.

 Srečno, Andrej! Ostal nam boš v lepem spominu. 

Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.

Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi