Waltraud Mosser (1945–2025)
Imela je zlato srce 

V Grebinju je spoznala in vzljubila tudi svojega bodočega moža in pevskega prijatelja Hansa Mosserja, ki je prav tako prihajal iz zgornje Koroške (Kreuth bei Bleiberg) in velja za izredno velikega prijatelja slovenske narodne skupnosti. Z njim je delila ljubezen do petja, od leta 1966 je pela v grebinjskem mešanem zboru, ki je leta 1980 na Radišah sodeloval tudi na prvi prireditvi »Dober večer, sosed«, še prej pa je pela mdr. pri znamenitem celovškem zboru Madrigalchor. Pred skoraj 60 leti, leta 1967, je s Hansom Mosserjem sklenila tudi zakonsko zvezo in postala mati sinov Bernda in Marka, katerega žena je postala Mirjam Wrolich iz Loč, ter šestkrat babica.

Predvsem pa je Waltraud imela zlato srce. Zlato srce za družino, pevske prijateljice in prijatelje, za socialno šibke, prav tako pa zlato srce za slovensko narodno skupnost. Z zlatimi črkami je pisala besede pravičnost, dobrosrčnost in  toleranca. Pri vseh, ki so jo poznali in imeli milost, da so lahko z njo sodelovali, je uživala veliko spoštovanje. In ko so izvedeli, da je v sredo, 19. novembra, po hudi bolezni v 81. letu starosti za vedno zaspala, je bila prizadetost nepopisno velika. Še malo pred tem je v krogu svojih najdražjih obhajala 80-letnico. Sedaj uživa trajni mir – srce pa je žalostno, kot so svojci zapisali na osmrtnici in kot se je s to pesmijo poslovil tudi zbor Gemischter Chor Griffen. 

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.