Valentin Čebul, p. d. Pašovnik (1936–2025)
Imel je zlato srce za družino in kulturo

Sicer smo vedeli za njegovo hudo bolezen in trpljenje – in vendar smo vsi upali, da bo Valentin Čebul – Pašovnikov Folt, kot smo mu pravili, drugo leto doživel 90. rojstni dan. Toda prišlo je drugače, ali kot pravi star pregovor: človek obrača, Bog obrne – in je njemu, ki je vanj vse življenje veroval, v četrtek, 4. decembra, za vedno zaprl življenjsko knjigo. Ugasnil življenjsko svečo v prepričanju: ko te zapuščajo moči, je odrešitev milost.

Valentin Čebul je izhajal iz šmihelske družine, v kateri se je pisala ljubezen do slovenskega naroda in farne skupnosti z zlatimi črkami. Iz Pašovnikove rodbine je izhajal tudi legendarni župnik v Šentlenartu pri Sedmih studencih Avguštin Čebul (1909-1992) ki je mdr. zastopal koroške Slovence v koroški in avstrijski sinodi ter bil predsednik Slovenskega pastoralnega odbora, prav tako pa mu je bilo pri srcu slikanje. Izhajal pa je tudi Foltov bratranec ter dolgoletni župnik na Ziljski Bistrici Stanko Trap.

Folt se je rodil 21. julija 1936 Valentinu in Ani Čebul. Doraščal je s sestrama Ančko, poročeno Jernej, in Helko, por. Mlinar, ter s polsestro Marijo, por. Jenič. Sedaj živi samo še Helka, ki jo poznamo kot zavzeto kulturno delavko ter agilno predsednico in dobro dušo Društva upokojencev Podjuna. 

Svojo povezanost z domačo farno skupnostjo je Pašovnikov Folt dokazal že kot otrok, ko je s svojo ljubljeno bico skoraj vsak dan obiskal mašo ter začel s petimi leti ministrirati. In tudi pozneje, do visoke starosti in dokler so mu dopuščale moči, ni bilo nedelje, da bi ne obiskal nedeljske božje službe. Prav tako je rad pel pri šmihelskem cerkvenem zboru.

Že kot otrok je bil aktivno povezan tudi s slovensko kulturo, ko je kot fantič pel pri šmihelskem otroškem zboru in se je pozneje kot strasten igralec pojavljal v raznih vlogah na šmihelskem gledališkem odru. Še prav posebej pa je bil Pašovnikov Folt pevec z dušo in telesom. Ni pel samo v cerkvi ter pri pliberškem moškem zboru legendarnega zborovodje Folteja Hartmana. V vsakem oziru nepozabna je bila tudi posebna vloga Pašovnikovega Folta, ki jo je igral kot pravi ljudski pevec, ki je vselej pritegnil, vseeno, kje se je pojavil, ljubitelje domačega petja, in že je zadonela lepa, domača pesem. Pri tem je rajni Folt povzdignil vodilno melodijo, in vsi, ki smo ga poznali, ga v duhu še vedno vidimo, kako si je sam dajal ritem in takt s pestjo desnice in pel, koliko je duša dala. Ob tem mi hkrati uhajajo tudi spomini na legendarno skupino »šmihelski dedi«, pri kateri sta poleg Valentina Čebula pela med drugim tudi Janez Kušej, p. d. David, in Folt Šumnik, p. d. Štefan. Medtem so vsi že med rajnimi, kot zadnji pa se jim je sedaj v večnosti pridružil tudi njihov pevski prijatelj Folt.

Valentin Čebul pa ni bil samo pevec ter ljubitelj slovenske pevske kulture z vsem srcem. Njegovo življenje je bilo tudi v znamenju trdega dela, ali kot so svojci napisali na osmrtnici: »Življenje tvoje célo je bilo skrb in delo«. Poklicno se je posvetil zidarstvu. Kdor ve, pod kako težkimi pogoji so včasih delali (in še vedno delajo) zidarji, si lahko dobro predstavlja, kako zahtevne so te poklicne okoliščine bile tudi za rajnega Pašovnikovega Folta. Toda kljub vsem naporom ga je delo veselilo in je kot zidar zidal ali pomagal pri zidavi skoraj pri vsaki hiši v Šmihelu ter v širši okolici. Kot navdušen gasilec in mož z globokim socialnim čutom je zgradil tudi stari gasilski dom v svojem rojstnem kraju ob vznožju sv. Katarine. V svojem življenju je prestal tudi več nesreč, med drugim leta 1964 na Peci. 

Po nesreči na Peci so leta 1966 Pašovnikovemu Foltu peli poročni zvonovi. Njegova izvoljenka je bila Tončeva Milka, roj. Grilc in doma v neposredni soseščini idilične cerkvice v Šentjurju pod Matjaževo Peco. Z Milko je bil vse življenje povezan v ljubezni in spoštovanju. Ustvarila sta si družino s hčerkama Tatjano in Betino ter s sinom Marjanom in bil jim je ljubeč in skrben oče, vnukinjam in vnukoma pa nadvse srčen dedej.

Kako priljubljen in spoštovan je bil Pašovnikov Folt, je dokazala tudi pogrebna slovesnost minulo soboto, 6. decembra, ko ga je velika množica žalnih gostov s petimi duhovniki pospremila na šmihelsko pokopališče k zadnjemu zemeljskemu počitku. Pogreb je vodil župnik Ivan Olip, zadnji pevski pozdrav pa so mu izkazali zbor Gorotan, matjaževci in Smrtnikovi bratje. 

Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.