Emeritirani stolni dekan Michael Kristof (1930-2024): Vrnil se je spet v svojo rojstno faro

V petek, 20. decembra 2024, se je izteklo zemeljsko bivanje emeritiranega stolnega dekana in dolgoletnega kanclerja krške škofije Michaela Kristofa. Njegovo zadnje zemeljsko počivališče je postal duhovniški grob v Šentjakobu v Rožu.
Bivši dolgoletni škofijski kancler Michael Kristof je umrl v 95. letu starosti.

Mihael Kristof je bil med najvidnješimi predstavniki krške škofije. Leta 1965 je postal škofijski ceremoniar, sekretar ordinariata ter notar na škofijskem sodišču. Nato je bil celih 40 let, od leta 1970 do leta 2010, kancler krške škofije. Od leta 1985 je bil član krškega stolnega kapitlja ter 20 let, med letoma 2003 in 2023, stolni dekan. Med svojim delovanjem na uradu za nepremičnine in pravo je bil tudi začasni upravitelj župnij St. Ulrich an der Goding, Golovica (Wölfnitz)/Svinška planina in Otok.

 Kot piše na osmrtnici, ki so jo pokojnemu duhovniku s šentjakobskimi koreninami namenili krški škof Jože Marketz, krški stolni kapitelj, duhovniki Sodalitete, njegova sestra Neži Jernej ter nečakinje in nečaki z družinami, ga je papež Pavel II. leta 2000 imenoval za papeškega častnega kaplana, papež Benedikt XVI. pa za apostolskega pronotarja.

Sin Jakopčeve rodbine v Veliki vasi

Michael Kristof je izhajal iz Jakopčeve rodbine v Veliki vasi v Rožu, kjer se je rodil 7. aprila 1930 v družini z eno hčerko in šestimi fanti. Ta družina je dala ljudstvu dva duhovnika: poleg sina Mihaela tudi sina Franca († 1989), ki je pel novo mašo že leta 1952, kot župnik pa se je zapisal v zgodovino fare Šentvid v Podjuni z zlatimi črkami. Sedaj so že vsi Jakopčevi sinovi med rajnimi, edinole hči Neži, ki si je s Franzem Jernejem (†2024) v Pliberku ustvarila družino, je še med živimi. Gimnazijo je njen brat Michael obiskoval na Plešivcu, kjer je maturiral leta 1950. V Celovcu je študiral teologijo in bil 10. julija 1955 posvečen v duhovnika. Po kaplanskih letih v župnijah Gnesau, Maria­Landskron, St. Margarethen pri Wolfsbergu in v Dobrli vasi je med letoma 1959 in 1961 na papeški univerzi Gregoriana v Rimu študiral za licenciat iz cerkvenega prava. Sledila so leta službovanja v župnijah Spittal ob Dravi, Lipa ob Vrbi in Timenica (Timenitz), dokler se ni posvetil pomembnim nalogam na vrhu krške škofije.

Novomašna slovesnost  

Nova maša v nedeljo, 16. julija 1955, je bila ena sama verska in narodna manifestacija v osrčju Roža. Bila je na prostem pred samostanom šolskih sester v Šentpetru. Kot beremo v Našem tedniku, »sta novomašnika pozdravila deček in deklica iz otroškega vrtca – Lipejev Francek (Franc Obiltschnig, umrl leta 2019, o. p.) in Janežič Milica v narodni noši ter mu izročila šopek iz nageljnov, roženkravta in rožmarina.« Novomašni pridigar je bil takratni hodiški župnik in poznejši predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kaselj. Slovesnost je poleg domačega cerkvenega in otroškega zbora popestrila tudi šentviška godba iz Podjune, duhovni oče novomašnika je bil Ambružev oče (Fera) iz Konovec, duhovna mati pa Štikrova mama iz Šentpetra. Nenazadnje pa je Michael Kristof dokazal tudi svojo povezanost z narodno skupnostjo, ko je širokogrudno podprl slovensko faro v Celovcu ob nakupu Provincialne hiše slovenskih šolskih sester, danes Forum Slovenikum celovške Mohorjeve. 

Ohranili ga bomo v častnem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.

Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi