Burjakovemu Gerhu v lep spomin

Kadar bom vandral
zadnjič v življenju, 
ko bom zatisnil trudne oči,
takrat, prijatelji,
zadnjič zapojte, 
pesem domača naj se glasi.

Avsenikove pesmi so Leimischevemu Gerhardu, ali kot smo ga njegovi sopotniki iz mladostnih let klicali: Burjakov Gerh, bile zelo pri srcu. Že zelo zgodaj so zazvenele pri Burjaku in v soseščini, ko jih je zaigral na svoji frajtonarci ali jih pozneje spremljal s kitaro, med drugim, ko je s Hannesom in Štefejem Košutnikom nastopil na znamenitem Libuškem žegnanju MoPZ Kralj Matjaž. Sedaj je svojo harmoniko in kitaro za vedno oddal in se v sredo, 21. avgusta, po kruti bolezni podal na svojo zadnjo rajžo v 77. letu starosti. Tja, kjer ni bolečin, kjer zvenijo samo nebeške melodije v večnem soncu.

Svoja otroška in zgodnja mladostna leta je Gerhard Lei-misch preživel sprva pri starših, nato pa pri svoji babici pri Burjaku v Podkraju pod Peco. Za njegovo mamo Fančko je postala druga domovina Švica, kjer je pozneje nekaj let živel tudi njen sin Gerhard in se učil za mehanika letalskih motorjev.

Še pred Švico je štiri leta obiskoval Slovensko gimnazijo, potem ko se je vrnil iz mamine druge domovine, pa se je pri Moryju v Pliberku izučil za trgovca. V tem času se je pridružil tudi nogometnemu moštvu Pliberk in se izkazal kot odličen nogometaš. Bil je na primer že kot mladostnik v okolici, kjer je odraščal, edini, ki si je lahko privoščil prave nogometne čevlje, ki so imele z žeblji podkovane podplate. Še danes se spominjam, kako srečen sem bil, ko mi jih je podaril, potem ko so njemu postale premajhne. V poznejših moških letih se je Gerhard s posebno ljubeznijo posvetil tudi kolesarjenju po vsej alpsko-jadranski regiji.

Vsi, ki smo Burjakovega Gerha poznali, smo z veseljem sprejeli vest, da je njegov oče, legendarni libuški birt Herbert Leimisch, po upokojitvi predal trgovino in gostilno svojemu sinu Gerhardu. S to predajo se je nadaljevala v Libučah gostilniška tradicija v najžlahtnejšem pomenu besede. Kot njegov oče je šel tudi njegov sin kot legendarni birt in trgovec v libuško zgodovino. Kot libuški birt ni bil samo gostoljuben, bil je tudi nadarjen z duhovito šaljivostjo. Hkrati je bil izredno senzibilen in v resnici nikoli ni mogel pozabiti, da se je moral zgodaj ločiti od svoje mame.  

Srečno, Gerhard! Uživaj večni mir in pokoj. Libuče te bodo ohranile v lepem spominu.