Franc Jamer (1953–2026)
Bivšemu sosedu v trajen spomin

V petek, 10. julija, je Franc Jamer iz Šmihela še obhajal 73. rojstni dan, niti tri tedne pozneje, v četrtek, 30. julija, pa mu je dokončno odpovedala vsa zdravniška pomoč, mu je Gospodar življenja za vedno zaprl življenjsko knjigo. Za vedno se je poslovil v večnost mož, ki je zelo ljubil svojo družino, hkrati pa mu je kot zavzetemu gasilcu bila zelo pri srcu tudi domača skupnost. Poleg tega si je trajne zasluge pridobil kot odličen restavrator poljskih znamenj in križev, mdr. Gosjakovega križa v Šmarjeti nad Pliberkom in velikega križa na Bistriški špici na Peci.

V otroških letih sva bila s Francejem najboljša prijatelja, njegova mladost pa je bila vse drugo kot lahka. Bila sva libuška soseda in sošolca, dokler se najine poti niso ločile in me je življenje vodilo iz libuške ljudske šole v Slovensko gimnazijo in dijaški dom v Celovcu. Kot otrok je Francej jecljal in bil zato izpostavljen masikateremu zasmehovanju. Zelo vesel pa  je bil, ko mu je moja krušna mama vedno spet ponudila kosilo in ko mu je moj krušni oče že zgodaj dajal razumeti, da zna normalno govoriti. Dejansko je pozneje po zaslugi strokovnjakov kmalu nehal jecljati, pri nekdanjem podjetju Grauf v Pliberku se je izučil za mizarja in se pozneje  uveljavil kot poklicni vojak. Ustvaril si je z ženo Milko tudi lasten dom v Šmihelu ter družino s sinovi Frankom, Patrickom in Michelom - hkrati pa ga je prizadela tudi bridka usoda, ko je leta 1997 stal ob krsti sina Franka, ki je umrl mlad komaj 16 let.

Srečno, Francej! Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.