Ferdinand Riepl (1941–2025)
Bil je knjigovodja s srcem za kulturo

»Rajni Ferdinand je vodil knjigovodstvo v času, ko se je majhna kmečka zadruga Pliberk s predsednikom Fridlom Kapunom in poslovodjo Stankom Čikom razvila v moderen nakupovalni center Spodnje Podjune. Bil je odprt za modernizacijo računovodstva. Bil pa je tudi, kot so mi rekli njegovi takratni sodelavci, dober kolega in jih je vedno kolegialno spodbujal.« S temi besedami zahvale se je Štefan Domej v imenu pliberške Zadruge ter slovenskih organizacij poslovil od svojega nekdanjega sodelavca Ferdinanda Riepla, ki se je v ponedeljek, 24. februarja, podal na svojo zadnjo rajžo v raj večnega miru in počitka. Na pogrebni slovesnosti v petek, 28. februarja v Grebinju, je zbornični svetnik Domej poudaril, da se je Ferdinand Riepl rad udeleževal slovenskih prireditev, še posebej tistih na južni strani Drave. Zahvalo pa je izrekel tudi v imenu PD »Lipa«, pri katerem je rajni sodeloval od ustanovitve leta 1989 pa do leta 1992 kot čelist in nekaj časa kot pevec. Mašo zadušnico je, ob pevski spremljavi velikovške »Lipe« pod vodstvom Dominika Hudla skupaj z organistko Veroniko  Karner, daroval grebinjski župnik v pok. Hanzej Dersula ob asistenci diakonov Josefa Buch-leitnerja in Bernharda Wrienza, ki je vodil tudi pogrebni obred.    

 Z južne strani Drave, iz Štebna pri Globasnici, je Ferdinand Riepl tudi sam izhajal. Rodil se je 18. junija 1941 pri Močniku v družini Nantla in Ivanke Riepl, roj. Kapun, ter doraščal z bratom Herbertom (†) in sestro Štefko, poročeno Kontschitsch v Vogrčah. Po obisku trgovske šole se je izobrazil za bilančnega knjigovodjo, nato delal pri gradbenem podjetju Primig in Raiffeisnovi zvezi, dokler se ni pred več kot 20 leti zaposlil kot vodja računovodstvenega oddelka pri pliberški Zadrugi. Leta 1970 se je poročil s Pepco Vodiunig iz Podgore pri Rudi in skupaj z njo v Grebinju ustvaril lasten dom in družino s sinom Johannesom. Družina je bila zanj dragocen zaklad, prav tako je bil tesno povezan s sorodniki na južni strani Drave, hkrati pa je bil Ferdinand Riepl mož, ki ni poznal le suhih bilančnih številk, temveč je imel veliko srce tudi za kulturo. Kot čelist ni igral samo pri orkestru mesta Celovec in velikovški »Lipi«. Zelo rad je igral tudi skupaj z nečakom Rudijem in nečakinjo Elisabeth, ki sta ga, ko je užival pri igranju čela, spremljala mdr. s kitaro in violino.   

 Ferdinanda Riepla bomo ohranili v lepem spominu.

 Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.