
To pesem Alojzija Mihelčiča, pesem, ki je že zdavnaj ponarodela in ki jo moški zbori radi zapojejo predvsem, če gre za kmečki pogreb, je bila zelo pri srcu tudi Jozlnu Trampuschu, p. d. Kanaufu, iz Doba v pliberški fari. Zato si je njegova družina posebej želela, da bi mu to pesem v zadnje slovo zapeli tudi pevci pliberškega moškega zbora »Foltej Hartman«. In so mu jo zelo radi zapeli. Zapeli na večer pred pogrebom, ko so se od rajnega Kanaufovega ateja z molitvijo poslovili v pliberški mrtvašnici. Naslednji dan, v soboto, 20. decembra 2025, pa so ga številni žalni gostje pod vodstvom župnika Ivana Olipa ter ob petju domačega cerkvenega zbora pospremili k zadnjemu zemeljskemu počitku v Nonči vasi.
Kanaufov Jozl, kot so ga klicali domačini, je dosegel visoko starost: zatisnil je za vedno svoje oči v torek, 16. decembra, v 95. letu življenjskem letu. Rodil se je 4. marca 1931 na Drugovi kmetiji na Komlju v družini Jurija in Marije Trampusch, v družini z devetimi otroki. Sin Jozl, ki je ljudsko šolo obiskoval na Humcu in kmetijsko šolo Goldbrunnhof pri Velikovcu, je kot drugi prijokal na svet. Pozneje sta se Drugovi kmetiji pridružili še dve dodatni kmetiji, ki so jo kupili Jozlnovi starši – Apovnikova na Komlju in Kanaufova v Dobu pri Pliberku.
Kanaufovo kmetijo v Dobu so kupili leta 1949, za rajnega Jozla pa je Kanaufova kmetija postala od vsega začetka njegova druga domačija. Po poroki s Štefko Tomic iz Repelj si je ustvaril tudi družino in je postal oče štirih otrok – sinov Honsa in Pepa ter hčerk Anite in Sabine. Ljubezen do družine in kmetije je Kanaufov Jozl pisal z velikimi črkami – bil je kmet z dušo in telesom, prav tako pa svoji ženi Štefki ljubeč življenjski sopotnik ter svojim otrokom skrben družinski oče. Poleg družinske ljubezni je poznal samo še delo na kmetiji – pri opravljanju kmečkega dela pa je kot zanesljiv kmečki gospodar, ki je vsako delo pošteno in čedno opravil, ter kot vesel človek rad prepeval tudi domače, slovenske pesmi.
Naj zaključimo osmrtnico z ostalima kiticama pesmi »Polje, kdo bo tebe ljubil«, s pesmijo, ki jo je tudi Kanaufov Jozl rad prepeval:
Ljubil žar bo me spomladi,
ki nad mano bo sijal.
Jaz pa bom pomlad naprosil,
da gre mimo tvojih tal.
Jozla Trampuscha – Kanaufovega ateja bomo ohranili v lepem spominu. Vsem žalujočim velja iskreno sožalje.
Iz rubrike Osmrtnice preberite tudi